Grosova bo na EP v športnem plezanju branila naslov

Na prizoriščih v Innsbrucku in Imstu se bo merilo tudi deset slovenskih tekmovalcev. Prve tri favoritinje Natalija Gros, Maja Vidmar in Mina Markovič visokih ciljev ne skrivajo.

Slovenski športni plezalci niso manjkali doslej še na nobenem prvenstvu od prvega EP 1992 v Frankfurtu in so iz leta v leto igrali pomembnejšo vlogo, pečat pa želijo pustiti tudi v plezalski Meki.

Avstrija bo sicer prvič gostila evropsko prvenstvo v športnem plezanju, na katerem se bodo v težavnosti, balvanskem in hitrostnem plezanju za evropske naslove borili najboljši športni plezalci Stare celine. Slovenci se bodo preizkusili v vseh treh disciplinah, največ možnosti za uspeh imajo v težavnosti in balvanih, v katerih v zadnjih letih zlasti Slovenke krojijo svetovni vrh. Konkurenca bo, kot se za veliko tekmovanje spodobi, močna, za najboljše uvrstitve se bo borilo 297 tekmovalcev iz 27 evropskih držav.

V slovenski ekipi je pet žensk in pet moških. Poleg treh najboljših tekmovalk, Grosove, Markovičeve in Vidmarjeve, z največ izkušnjami s tekem v najmočnejši konkurenci, se bosta preizkusili še Asja Gosar in Tina Šušteršič, v moški ekipa pa so poleg najizkušenejšega Klemena Bečana še njegov brat Jure, Jernej Kruder, Matej Sova in Jure Raztresen. Grosova, Markovičeva, brata Bečan in Kruder se bodo preizkusili v vseh treh disciplinah.

Slovenski tekmovalci so doslej z evropskih prvenstev prinesli osem kolajn. Zlasti bogata bera je bila v zadnjih osmih letih, levji delež teh je osvojila sedanja zlata generacija, rezultatsko najuspešnejše EP za Slovence pa je bil Pariz leta 2008. Led je leta 2002 v Chamonixu, z osvojeno srebrno kolajno, prvim slovenskim odličjem na EP, prebila Martina Čufar, ki se je medtem poslovila s tekmovalnih sten.

Najuspešnejša slovenska tekmovalka na evropskih prvenstvih je 25-letna Grosova s tremi kolajnami. Z zlatimi črkami je v zgodovini slovenskega športnega plezanja zapisan Pariz pred dvema letoma, ko je vrhunska tekmovalka osvojila naslov evropske prvakinje v balvanskem plezanju. Šlo je za prvo slovensko zlato odličje na evropskih prvenstvih v kateri od disciplin tega privlačnega športa, ki sicer še ni vključen v olimpijsko družino, vendar pa ima iz leto v leto več privržencev. Trikratna svetovna mladinska prvakinja je takrat osvojila zlato kolajno tudi v kombinaciji, četrta pa je bila v težavnosti. Prvo kolajno na EP, srebrnega leska, je osvojila leta 2004 v Lecceju.

V igri za najvišja mesta je v minulih sezonah najvišje uvrščena slovenska športna plezalka na svetovnih jakostnih lestvicah Maja Vidmar, ki ima v svoji zbirki dve kolajni z evropskih prvenstev, bron iz Jekaterinburga (2006) in srebro iz Pariza, v kolekciji pa ji manjka še tista najžlahtnejša. Med dobitnike kolajn sta se v Parizu vpisala še bronasta Mina Markovič v težavnosti in Klemen Bečan s kombinacijskim bronom.

Apetiti pred prvenstvom so upravičeno veliki, tekmovalke in tekmovalci pa lačni stopničk in zmag, še toliko bolj po nekoliko skromnejši letošnji sezoni v primerjavi s prejšnjimi. V letošnjem svetovnem pokalu v težavnosti je enkrat stala na zmagovalnih stopničkah le Maja Vidmar v Chamonixu s tretjim mestom. Tik pod zmagovalnim odrom je bila Grosova s četrtim mestom v Chuncheonu. V že končanem svetovnem pokalu v balvanih pa stopničk ni bilo, čeprav je trikrat zmanjkalo zelo malo. Jernej Kruder je v moški ekipi lepo presenetil s četrtim mestom v Vailu, najboljšim dosežkom slovenskega moškega plezanja v tej panogi, Grosova pa je bila dvakrat tik pod zmagovalnim odrom s četrtima mestoma v Münchnu in Sheffieldu.