Sreda, 18. 10. 2023, 15.04
1 leto, 2 meseca
Eva Alina Hočevar, pogovor
Bilo je boleče in bilo ji je hudo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,80
Eva Alina Hočevar ni samo vrhunska športnica, ampak tudi zelo pridna študentka.
Pred tremi leti je bilo za Evo Alino Hočevar boleče in hudo, danes pa je zadovoljna in presrečna. Mlada kanuistka in kajakašica na divjih vodah ter izredno vestna študentka si je namreč že slabo leto pred olimpijskimi igrami v Parizu zagotovila vozovnico. Kaj pa študij, ga bo dala zdaj na stran?
Z Evo Alino Hočevar smo se pogovarjali po končani letošnji sezoni, v kateri je dosegla nekaj zelo dobrih rezultatov. Ti pa so jo v kanuju pripeljali do vozovnice za olimpijske igre v Parizu. V letošnji sezoni se je na tekmi svetovnega pokala prvič povzpela na stopničke (3. mesto), na evropskih igrah pa je bila šesta. S tem je dokazala, da je konkurenčna najboljšim tekmovalkam, in tukaj se še ne misli ustaviti. Eva Alina bo tako že tretja v generaciji, ki bo tekmovala na največjem športnem tekmovanju. Pred njo sta v istem športu na olimpijskih igrah tekmovala njen dedek Tone in oče Simon.
"Zdi se mi, da sem tri leta res garala za to, in zelo vesela sem, da sta se mi trud in odrekanje poplačala."
Tri leta je res garala
Kot nam je v pogovoru zaupala, je zadovoljna, presrečna in bi imela težko boljše občutke. Predvsem je ponosna nase, da je bil že prvi del sezone tako uspešen in si je že takrat zagotovila olimpijski status, ki ga je potrebovala, da se je sploh lahko borila za nastop na olimpijskih igrah. Zato je tri leta garala, se odpovedovala in trud se ji je poplačal.
"To so sanje vsakega športnika in res sem zadovoljna, da grem na olimpijske igre. To sem si želela že za olimpijske igre v Tokiu, a so se mi za las izmuznile. Bilo je boleče, bilo je hudo, ampak po drugi strani sem dobila priložnost, da sem tam lahko nastopila kot predtekmovalka. Na ta način sem že doživela olimpijsko vzdušje, po drugi strani pa sem dobila še večjo željo, da bi enkrat tam nastopila kot tekmovalka. Zdi se mi, da sem tri leta res garala za to, in zelo vesela sem, da sta se mi trud in odrekanje poplačala," nam je uvodoma povedala Eva Alina, ki nam je že takoj dala vedeti, da ne gre v Pariz samo zato, da bo tam, ampak misli tam zelo redno tekmovati.
Na tekmi svetovnega pokala v Tacnu je bila Eva Alina Hočevar tretja.
"Še vseeno sem to jaz"
Še toliko bolj vesela je, da ima že toliko časa pred OI vozovnico v žepu, in naredila bo vse, da bo na olimpijski tekmi v najboljši formi. Hočevarjeva nam je priznala, da se je v zadnjih treh letih kot športnica zelo spremenila.
"V veslanju sem zelo napredovala. Tako fizično kot tudi psihološko. Res je, da danes malo manjkrat veslam za užitek, ker na vse skupaj gledam kot profesionalni šport ali kot nekakšen poklic. Mogoče je kdaj na štartu nekaj več stresa. Želim se dokazati in doseči res dober rezultat. Torej, da se vsi treningi poplačajo. Vseeno pa sem to še jaz, uživam na vodi in pri štartni celici."
Ne želi se primerjati z družinskimi člani
Čeprav je na OI v Tokiu veslala kot predtekmovalka in že ima nekaj izkušenj, ji bo še kako prav prišel kakšen nasvet od očeta ali dedka, ki imate izkušnje s teh tekmovanj.
"To bodo družinsko že pete olimpijske igre. Dedek je bil enkrat, oče pa trikrat … To je tudi ena izmed stvari, zaradi katerih si še bolj želiš priti na olimpijske igre. Ne, da bi se želela primerjati z družinskimi člani, ampak so mi oni bolj vzor. Ne vem, ali se že točno zavedam, kaj mi je uspelo. To bom začutila takrat, ko bo tam, ampak do tega je še veliko časa," pove kanuistka in kajakašica na divjih vodah, ki meni, da ima v svojem veslanju še kar nekaj rezerve.
"Moram priznati, da se rada učim."
Ob tej odločitvi ji ni bilo najbolj prijetno
Eva Alina pa ni samo vestna športnica, ampak tudi zelo pridna študentka kineziologije na fakulteti za šport. Tako pridna, da se je s težkim srcem odločila, da bo prihodnje leto, ko je olimpijska sezona, študij dala malce na stran, nikakor pa ga ne misli povsem pustiti.
"Ostalo mi je še nekaj izpitov iz drugega letnika, zato sem se odločila, da bom eno leto imela nekaj odmora in bom naredila izpite, ki so mi še ostali. Na fakulteti bom nekoliko manj kot do zdaj. Imela bom več časa in na ta način si bom lahko bolje organizirala treninge, ampak vseeno bom delala izpite. Več bo učenja od doma, malo manj pa bom prisotna na fakulteti."
Misli, da je zanjo vseeno dobro, da ne posveča celega dneva samo športu, treningom, analizi in psihološki pripravi ter da včasih svoje misli preusmeri še kam drugam. "Moram priznati, da se rada učim (smeh op. p.). Zagotovo bo šport na prvem mestu, ampak vseeno bom nekaj časa posvetila tudi študiju. Tudi oba starša zelo podpirata mojo odločitev. Mislim, da sem malce nenavadna … Težko dam študij na stran. Do zdaj sem vse delala sproti in nisem koristila posebnih privilegijev. Ni mi bilo ravno prijetno, ker se nisem vpisala v tretji letnik. Po drugi strani pa se zavedam, da je bil ta korak pomemben."
Preberite še:
