Bertoncelj: V finalu je možno vse

Bertoncelj je to sezono nizal zmage v svetovnem pokalu - v skupni razvrstitvi je prvi na lestvici -, piko na i pa je postavil na aprilskem evropskem prvenstvu v Birminghamu, kjer se je prvič v karieri prebil na oder za zmagovalce. A z uvrstitvijo v finale je šele izpolnil vse svoje letošnje cilje. "Na začetku sezone sem verjetno res veliko poudarjal, da je moj glavni cilj SP, a bližje je bilo prvenstvo, bolj sem bil previden v izjavah in sem si ponavljal, da sem to sezono že naredil kup izjemnih rezultatov. Kaj pa vem? Morda tudi nekako preventivno, da ne bi bil preveč razočaran, če bi se mi na SP kaj zalomilo. K sreči sem si lahko to ponavljal, saj sem imel za seboj res odlično sezono in sem se lahko na nekaj opiral. Na ta način sem sam sebe malo razbremenil in obenem skušal malo zmanjšati apetite drugih," je pojasnil 26-letni telovadec.

Z ramen odvalila skala

Že pred odhodom na prvenstvo so v slovenskem taboru prav njega izpostavljali za glavnega aduta, tako da se je prvič znašel v tej vlogi in jo odlično odigral. V zadnjem desetletju in več je bilo vse na ramenih Mitje Petkovška in Aljaža Pegana, letos pa se jima je tudi na največjem tekmovanju pridružil še Bertoncelj: "Mislim, da se zdaj že znam kar dobro spopasti s pritiskom in se pred nastopom lepo razbremeniti. Ne potrebujem več desetih ali pa petih dobrih tekem zapored, da bi povsem zaupal vase. Zdaj se znam tudi iz slabe tekme veliko naučiti in izluščiti, kaj je bilo koristno in kaj ne. Znal sem se zbrati ob pravem trenutku narediti dobro vajo."

Varovanec trenerja Sebastijana Piletiča je ves čas vedel, da zmore. "Čeprav mi priprave na SP niso šle tako, kot bi si želel, v nepravem času me je neprijetno 'presenetila' še poškodba prsta, sem upal, da se bo vse 'poklopilo' prav na tekmi. In res se je," je dejal telovadec Narodnega doma, ki se mu je z ramen odvalila velika skala. Po dnevu ali dveh, ko je lahko v miru predelal, kaj mu je uspelo, je dodal: "Lepo je, res so lepi občutki. Tudi čakati na finale je zelo lepo in ni mi težko trenirati in čakati na nastop. Nič nisem živčen in res je lepo."

Pogumno v boj

Pred tekmo napoveduje, da bo šel pogumno v boj. "Sem kar razbremenjen. Mislim, da mi ne bo naporno tekmovati. Gotovo bo nekaj živčnosti, ampak jaz upam oziroma mislim, da bo to bolj pozitivna trema in tista želja po še kaj več kot le finalu. Čeprav sem že samo s finalom zelo zadovoljen," je poudaril Bertoncelj. V finalu bodo poleg njega in prvega favorita Madžara Krisztiana Berkija nastopili še Avstralec Prashanth Sellathurai, Francoz Cyril Tommasone, Hrvat Filip Ude, Belgijec Donna-Donny Truyens, Armenec Harutjum Merdinjan in Britanec Louis Smith: "V bistvu smo vsi finalisti kar nekako enakovredni. Berki morda res nekoliko izstopa, saj je eden redkih, ki mu je uspelo skombinirati tako vrhunsko izvedbo kot visoko izhodiščno oceno. Meni gre zadnja leta izvedba zelo dobro, izhodišče pa imam morda nekoliko nižje. Sicer treniram še veliko težje prvine, vendar še niso dovolj pripravljene za na tekmo. Drugi telovadci pa imajo kar nekaj težav z izvedbo. Tako da se res obeta zanimiva tekma. Konj je vedno takšen, da nikoli ne veš, kako se bo tekma končala. Lahko so fantje še tako močni, pa vsi skupaj slabo tekmujemo in je že razmeroma nizka ocena dovolj za kolajno."

Z rezultatom se ne obremenjuje

Zdi se, a bodo v finalu vse karte odprte. "Tudi sam tako mislim. Možno je vse ali pa tudi nič. Res se ne obremenjujem z rezultatom, rad bi samo še malenkost izboljšal predstavo iz kvalifikacij, saj sem imel še nekaj rezerve. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo: če bom naredil lepo vajo, bom zadovoljen, četudi bi mi kaj zmanjkalo za medaljo. Potem tako in tako ni več v mojih rokah. Res se ne obremenjujem z rezultatom, saj je bil moj glavni cilj finale. Vem, da se od mene še veliko pričakuje in mogoče upa, da bom dosegel še kaj več, ampak je preveč obremenjujoče, da bi o tem razmišljal in da bi prav napadal kolajno, saj smo res vsi zelo dobri," je še pojasnil Bertoncelj, ki po lastnih besedah čas do nastopa "zabija" na treningih, gledanju filmov, sprehodih po mestu in ogledih tekem.

Bertoncelj pa je obenem prvi Slovenec po natanko 40 letih - po SP v Ljubljani leta 1970, kjer je legendarni Miro Cerar osvojil zlato kolajno, Miloš Vratič pa je bil četrti - spet v finalu konja z ročaji. "V veliko čast mi je, da je po dveh takšnih imenih na konju - Cerarja vsi poznamo, pa tudi Vratič je bil velik 'frajer' - prav meni uspelo. Če pa sem povsem pošten, o tem nisem razmišljal, saj sem to izvedel šele zatem, ko mi je že uspelo. Lepo je, ampak moram poudariti, da so od Mira čevlji res preveliki, saj je on res velika legenda," je za konec skromno pripomnil Bertoncelj.