Četrtek, 19. 12. 2024, 18.10
11 ur, 34 minut
Pogovor s Tonijem Mulcem pred odhodom na reli Dakar
Toni Mulec brez strahu na še težji reli Dakar: Ne zafrkavajo se, mislijo resno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,45
Toni Mulec z enduro motorjem za trening, njegov rally motor je že na poti v Savdsko Arabijo.
Tudi ob prestopu leta 2024 v 2025 se na reli Dakar, najtežjo vzdržljivostno dirko na svetu, podajata dva slovenska motorista, lani 15. Toni Mulec in Simon Marčič, ki Dakarja 2024 ni dokončal. Prvi je o pripravah, ciljih in izzivih, ki ga čakajo na 12 etap dolgi dirki v Savdski Arabiji, spregovoril 39-letni Korošec. Za Mulca bo to tretji nastop v Dakarju. Tja odhaja s preverjeno ekipo in željo, da poseže še višje, a obenem zavedanjem, da ob napadanju najboljših uvrstitev pasti prežijo na vsakem kilometru.
Toni Mulec
Korošec Toni Mulec čez deset dni odhaja v Savdsko Arabijo na svoj tretji reli Dakar, ki bo potekal med 3. in 17. januarjem 2025. S Husqvarninim motorjem in ekipo BAS bo znova nastopal v razredu rally2, torej v konkurenci voznikov brez tovarniške podpore. Najtežjo vzdržljivostno dirko na svetu je leta 2023 končal kot deveti v rally2 in 24. v seštevku vseh motoristov, na svojem drugem pa je bil že peti v rally2 in 15. v skupnem seštevku. Konkurenca bo podobna kot na Dakarju 2024, je pa naredila več treninga v puščavi. Nastopal bo z lanskim motorjem, za cilj pa si je zadal vsaj ponovitev lanskega dosežka. Ko se enkrat boriš za najvišja mesta in dirkaš na limitu, je rezultate le še težje napovedovati. Na Dakarju ga bo letos spremljal tudi snemalec Tine Lenart, ki nam bo s posnetki prikazal dogajanje v zakulisju Dakarja, tisto, kar se Toniju in ekipi dogaja v bivakih, ob pripravah na posamezno etapo oziroma med okrevanjem po njej.
Večjih sprememb za vaš tretji Dakar ne bo, kar se tiče vas, motorja in ekipe?
Motor bo enak model kot lani, ampak je nov. A vse na motorju že poznam. Poznamo se med sabo in se razumemo. Ekipa ostaja BAS World KTM Team, mislim, da je to ena najboljših ekip v karavani, če ne kar najboljša. Dobro smo se ujeli. Poznamo se s tekmovalci, mehaniki in šefi ekipe. Zelo sem zadovoljen. Vem, da znajo poskrbeti za motor, kar meni največ pomeni kot vozniku in kot testnemu vozniku. Sem dokaj občutljiv in težko zaupam komu, ki položi roko na moj motor. Tem fantom zaupam. To je zelo pomembno in mi veliko pomeni. Pri meni je malo večja sprememba le to, da grem z vsemi celimi kostmi na Dakar, pa malo bolje pripravljen kot lani ob vseh poškodbah. Nabral pa sem tudi nekaj več izkušenj, ker sem odpeljal dirke v Mongoliji, Grčiji in na Japonskem.
Toni Mulec gre v Dakar stoodstoten.
Za vami so meseci treninga tako na motorju kot v telovadnici, tudi dvakrat na dan. Povejte še kaj več o dirkah, ki ste jih omenili.
Odpeljal sem tri vzdržljivostne dirke, kar bi bil običajno zame kar velik finančni zalogaj, a sem bil v Mongolijo in na Japonsko povabljen, tako da je bilo lažje. Dirko v Grčiji pa sem moral sam financirati, kar je malo bolj "bolelo". Vse tri dirke so bile dobra priprava za Dakar. Vsak dan je bilo veliko kilometrov, še posebej v Mongoliji. Ta je bila najbližji približek Dakarju, še posebej z vidika navigacije. Na tej sem vozil tudi s svojim rally motorjem za Dakar, drugi dve pa sem odpeljal z enduro motorjem, s katerim sicer treniram in dirkam doma. Te dirke so bile dobra priprava z vidika kondicije in tudi psihološko.
Toni Mulec
Zagotovo pa bo marsikaj novega in drugačnega na trasi dirke. Čaka vas 12 etap. Kaj bo najtežje, kdaj vas čakajo največji izzivi?
Organizator vsako leto obljublja, da bo Dakar še težji. Tudi zdaj obljubljajo, da bo še težji od lanskega, pa je bil že ta težji od predlanskega in najtežji v zadnjih desetih letih. Po tem, kar so nam razkrili do zdaj, vidim, da se ne zafrkavajo, da mislijo resno. Letos se bo selekcija delala že v prvem tednu. Že drugi dan štartamo krono etapo, ki smo jo imeli lani sredi Dakarja. Lani smo jo odpeljali v sipinah, v mivki, letos bo več kamnitih delov, cest, kar pomeni, da lahko pride do več napak, več padcev, pri katerih se lahko motor bolj poškoduje. V krono etapi pa to pomeni, da iz prvega v drugi dan nimaš na razpolago toliko rezervnih delov in orodja. Lani je bilo 600 kilometrov sipin, letos pa bo etapa dolga blizu tisoč kilometrov. To bo velika razlika, saj nas bo bolj izčrpalo. Po dnevu premora bo sledila maratonska etapa. Po tej vsaj dobiš na razpolago nekaj orodja, rezervnih delov pa tudi ne dobiš. Vse to bo že v prvi polovici Dakarja. Poleg tega so letos dodali še tisoč kilometrov več hitrostnih preizkušenj, manj pa bo povezovalnih kilometrov. Meni to ustreza. Etape bodo torej daljše in napornejše kot lani, povezovalnih kilometrov pa bo skoraj dva tisoč kilometrov manj.
Omenili ste padce, na vaši prvi dirki v Dakarju ste enkrat na sipini padli tudi v globoko luknjo. Koliko o nevarnostih in padcih razmišljate med vožnjo oziroma pred štartom etape?
Odvisno od posameznika, a tega ne moreš povsem odmisliti. Poskušaš pa o tem čim manj razmišljati in se prepričati, da bo danes vse v redu, da boš tisti dan odpeljal popolno. Po izkušnjah pa veš, da ti nevarnosti grozijo na vsakem kilometru. Upaš samo, da jih obvoziš ali se čim bolje odzoveš, ko se znajdeš pred njimi. S takšno miselnostjo se mogoče izogneš kakšni napaki, kot pa če bi se s tem obremenjeval.
Toni Mulec je bil na svoji drugi dirki v Dakarju že peti v rally2 in 15. v skupnem seštevku.
To bo vaš tretji Dakar, imate več izkušenj. Kaj je tisto, česar ste se naučili s prvih dveh in vam bo pomagalo zdaj?
Izkušnje se naberejo, kilometrina naredi svoje. Zavedam se, kaj pomenijo dolge etape in dolgi dnevi na dirki ter dan počitka. Največja razlika pa je v pripravi, v tem, kaj vzeti s sabo, kaj ti lahko pomaga za boljši nastop. To so malenkosti, ki pomagajo. In upam, da jih bom letos lahko izkoristil.
So z izkušnjami zdaj tudi višji cilji? Kakšen rezultat ciljate?
Pravzaprav bi na to vprašanje lažje kot zdaj, ko je že tretje leto, odgovoril, če bi me vprašali prvo leto. Takrat sem bil še malo naiven in sem si želel dobrega rezultata. Ker sem že bil dvakrat tam, se zavedam, kako težko je priti do cilja, če dirkaš za rezultat. Ko se enkrat voziš med 20, je to povsem druga raven. Višje ko greš, več je možnosti za napake, več stvari spregledaš, ker gre toliko hitreje. Ker narediš toliko kilometrov, si želiš samo, da narediš čim manj napak, da čim manj poškoduješ motor in sebe. In s tem rezultati pridejo sami od sebe. Zato bom rekel: če ponovim lanski rezultat, bo vrhunsko, če bo kako mesto več, pa bom samo še bolj vesel. Že samo pripeljati v cilj je velika umetnost.
Toni Mulec si želi, da jih bo čim več za njim.
Ste si že pogledali seznam konkurentov?
So podobni kot lani, morda še kakšen več. Konkurenca je zelo veliko trenirala, predvsem v puščavi, česar meni primanjkuje. A Dakar vedno postreže s pastmi in presenečenji. Prepustil se bom toku. Težko je napovedati te stvari, ker gre običajno najbolj narobe takrat, ko si najbolje pripravljen. Vem, da sem dobro pripravljen, da bo motor dober. Rekel bom samo, da si želim, da jih bo čim več za mano.
Toni Mulec, ko se je januarja 2023 vrnil s svoje prve dirke v Dakarju.
Kako se spominjate razpleta svojega prvega nastopa v Dakarju? V skupnem seštevku ste bili 24., doma v Legnu vas je pričakal bučen sprejem.
Pred kratkim sem govoril z enim dirkačem, ki je že zmagal v Dakarju, in mu omenil, kako so me pričakali doma. Meni je to lepo videti, a si rečem, saj nisem zmagal. Da me čaka tak sprejem. Zelo pa sem hvaležen, saj je to pokazatelj, da dobro delam, da ljudje vidijo nekaj dobrega v tem. Ta dirkač pa mi je omenil, da ko je zmagal v Dakarju, sta ga na letališču pričakala samo dva prijatelja. Jaz bi se res rad zahvalil vsem za sprejem, ki ga organizirajo vsako leto. Vidim, da ljudem ni pomemben le rezultat, ampak zgodba in vložen trud. Vsekakor pa si želim, da bi te ljudi nagradil tudi z rezultatom.
Lanska dirka v Dakarju je bila za vas težja zaradi poškodbe, nato še bolezni, ob koncu ste bili zelo čustveni. Kako težko je med dirko brzdati čustva?
To je bilo lani res najtežje, ker sem bil poškodovan že pred to dirko in mi je manjkalo ur in kilometrov na motorju. To se je poznalo na dirki. Nato sem bil v drugem delu še bolan in glava ni bila, kot bi morala biti. Ko koristiš vsak atom svoje moči v telesu, se najbolj pozna, ali si zdrav ali prehlajen. Imel sem težave z nosom in grlom, kar mi je oteževalo tekmo. Kdor se ukvarja s športom, ve, kako je, če težko dihaš. Dobiš manj kisika. Takrat se v glavi skušaš prepričati, da to ni tako težko, kot je videti, in si želiš odpeljati s čim manj napakami.
Toni Mulec želi, da bi bil letos med dirko v Dakarju zdrav.
Držimo pesti, da boste letos stoodstotni!
Prehlajen sem bil že nekaj tednov nazaj in upam, da imam nekaj protiteles v sebi. Da bo letošnji Dakar minil brez bolezni in drugih poškodb. Lani sem prvi del dirke v Dakarju vozil malo previdneje, ker se nisem želel ponovno poškodovati in sem si zato želel narediti razliko v drugem delu, ko tekmovalci postanejo utrujeni. A mi je bolezen preprečila načrte. Upam, da se bo zgodba letos razpletla bolj meni v prid.
Dakar pa nista samo ta dva tedna v januarju. Kako težko je bilo v zadnjih mesecih usklajevati vse obveznosti: treninge, iskanje pokroviteljev in še službo?
To je največja stvar Dakarja, o tem bi lahko posnel film ali pa napisal knjigo. Da bi ljudje dobili občutek, saj vidijo samo lep del, ko dirkaš. Zelo težko je usklajevati treninge z vsemi sestanki in drugim delom, ki ga imaš. Če bi vse potekalo, kot bi moralo, bi bilo lažje. Vsak dan opraviš več ur treninga, poskrbeti moraš za prehrano, da dobi telo vse, kar potrebuje, paziti moraš še na spanje in vse to umestiti v svoj urnik. In tako je vsak dan, vsak teden, vsak mesec. Nemogoče je, da gre vse to po načrtih. Zato tudi pride bolezen. A zdaj sem zdrav in upam, da bo tako tudi ostalo.
Ko prideš v cilj, je odrekanje poplačano.
Niste pa profesionalni športnik, imate tudi svoje podjetje.
Ja, res je, letos sem sponzorjem posvetil veliko časa, saj sem že s prvima dvema dirkama v Dakarju naredil veliko finančno luknjo. Zato je bil letos fokus tudi na tem in na treningih, kot mi jih je služba omogočala. Dakarja ne pokrijem s sponzorji, tako da moram še vedno delati, da preživim iz meseca v mesec.
Dakar vas stane več kot sto tisoč evrov. Koliko vam to uspe pokriti s pomočjo pokroviteljev, koliko pa še vedno financirate sami?
Pri prvem in drugem Dakarju mi je uspelo od 60 do 70 odstotkov pokriti s pomočjo pokroviteljev, ostalo je šlo iz lastnega žepa. Letos je še nekaj dni do dirke in upam, da se ta odstotek še malo dvigne. Moja želja je bila tudi, da bi dobil še kakšen evro več, da bi lahko še med letom odpeljal kakšno dirko. V te stroške, ki jih vedno omenjam, niso vštete priprave, treningi, letalske karte.
Ali je zdaj pred tretjim Dakarjem, potem ko ste že imeli dobre rezultate in postali prepoznavnejši, lažje prepričati podjetja, da vas podprejo?
Malo lažje je. Veliko sponzorjev imam že iz prejšnjih let in so vsi malo povišali vložek, kar zelo cenim. Sponzorji tudi cenijo ves moj trud, ki ga vlagam v ta projekt. To mi največ pomeni. Malo več posluha je, kot ga je bilo, pri novih sponzorjih, ker vedo, s čim se ukvarjaš, česa si sposoben. Največ pa jim pomeni to, da si resen in da si mož beseda.
