Veliki up slovenskega mnogoboja

''Za mnogoboj me je navdušil moj trener Henrik Omerzu. Všeč mi je predvsem zato, ker gre za kraljevsko disciplino. Mnogobojec, ki osvoji zlato olimpijsko medaljo, dobi neuraden naziv najboljšega športnika na svetu. Sicer pa imam rad individualne športe. Najraje sem odvisen od samega sebe, saj si najbolj zaupam. Dobro vem, da sem, če ne dosežem dobrega rezultata, kriv samo jaz. Če ne treniram dovolj dobro, ne bom napredoval. Tako preprosto je to. Všeč mi je tudi raznolikost in vsestranskost treninga,'' je razloge, zakaj se je odločil za mnogoboj, razkril Rok, ki se je z atletiko začel ukvarjati pri šestih letih starosti.

Prvič je resneje opozoril nase, ko je pri 13 letih v višino preskočil 181 centimetrov in postavil državni rekord za mlajše učence. Pri 15 letih je že nastopil na svetovnem prvenstvu mladih do 17 let v Kanadi, kjer je zaradi poškodbe odstopil. Dve leti pozneje je na istem tekmovanju v Maroku osvojil visoko šesto mesto. Leta 2006 je na mladinskem svetovnem prvenstvu na Kitajskem v teku na 110 m z ovirami obstal v polfinalu (v tej disciplini je bil tudi peti na Olimpijskih dnevih mladih), leta 2007 pa je z drugim mestom v mnogoboju na mladinskem EP dosegel doslej največji uspeh. Predlani se je preselil v ZDA, kjer študira in trenira na Kansas State University.

Večina jih je zmajevala z glavo

''Ko sem se odločil za odhod v ZDA, je večina ljudi iz atletskih krogov zmajevala z glavo, misleč, da sem naredil napako. Jaz pa sem prepričan, da sem ravnal prav. Zelo sem zadovoljen. Mislim, da nisem imel velike izbire. Vrhunski trening mnogoboja zahteva celega človeka. Sam atletike nikoli nisem dojemal kot hobi, pač pa sem se ji posvečal z vsem srcem in telesom. Na žalost v Sloveniji študij in trening skorajda nista izvedljiva. Doma tudi nisem imel osnovnih pogojev za trening, mislim predvsem na dvorano, trener je čedalje teže sledil mojim zahtevam po vedno bolj profesionalnem odnosu, nenazadnje pa je tudi finančno breme postajalo vse večje in ga sam nisem več zmogel prenašati. Odločitev seveda ni bila lahka, saj sem se moral odpovedati času z družino in prijatelji, toda pozitivne stvari, ki jih nudi študij v ZDA, so prevladale. Tu imam na voljo praktično vse, kar si lahko atlet želi. Sodoben stadion z vsem, kar gre zraven, tri različne dvorane za delo z utežmi, dvorano s krožno stezo, steze za kros z različnimi vzponi …,'' je povedal atlet, ki si lasti deset državnih rekordov v različnih disciplinah in različnih starostnih kategorijah.

Drugače kot v Sloveniji

''Trening v ZDA se precej razlikuje od tistega, ki sem ga imel v Sloveniji. Tu je velik poudarek na utežeh, sicer pa skoraj v celoti temelji na anaerobnem treningu. Intenzivnost je visoka, velik poudarek je na hitrosti in moči. Trenira me Cliff Rovelto, glavni trener reprezentance ZDA za mnogoboj in skok v višino. V veliko pomoč mi je z nasveti in izkušnjami tudi Tom Pappas, svetovni prvak v deseteroboju iz leta 2003. Še vedno pa sodelujem tudi z Omerzujem, ki mi pomaga z nasveti in pri treningu doma,'' je še povedal mladenič, ki se je v mladosti ukvarjal s številnimi športi (košarka, nogomet, rokomet …), tudi zdaj pa ima veliko hobijev (smučanje, odbojka na pesku, tenis, podvodni ribolov ...).

''Sistem treninga in tekmovanj je v ZDA prav tako precej drugačen. Pripravljalno obdobje se začne v začetku avgusta in traja do konca decembra. V začetku januarja se prične dvoranska sezona, ki se zaključi marca z vseameriškim dvoranskim študentskim prvenstvom. Sledi približno dvomesečno obdobje treninga, v katerem skoraj vsak teden tekmujem, a bolj za trening. Aprila se začne sezona na prostem, ki traja do sredine junija. Po univerzitetnih tekmovanjih me ponavadi čakajo še tekme za slovensko reprezentanco, tako da tekmovalno sezono zaključim konec julija,'' je običajen potek izčrpno opisal Brežičan, ki napreduje iz leta v leto, a ima še veliko rezerv.

Največ rezerv ima pri metih

''Pri skokih sem, z izjemno skoka s palico, pri katerem imam še veliko možnosti za napredek, kar dober. V šprintu sem že sedaj na visokem nivoju, meti pa so že od nekdaj moja šibka točka. Verjamem, da se bo to spremenilo z novim načinom treninga; manjši napredek je bil pri metih viden že lani. Zavedam se, da bo potrebnega še veliko časa in treninga, da se bom približal najboljšim mnogobojcem,'' je priznal Deržanič, ki ima pogodbo z zdajšnjo univerzo do leta 2012 in jo misli izpolniti do konca. Konec junija lani je kot član slovenske reprezentance nastopil na Evropskem pokal v mnogobojih (2. liga) v Mariboru. Po prvem dnevu je bil izvrsten; s 3967 točkami je bil na petem mestu, a je moral po poškodbi pri skoku s palico odstopiti.

''Najprej si želim nabrati čim več izkušenj na tekmovanjih nižjega ranga in se udeležiti tudi kakšnega večjega mednarodnega tekmovanja, kot sta svetovno in evropsko prvenstvo. Študentsko obdobje pa želim zaključiti z nastopom na olimpijskih igrah. Kariero bi rad nadaljeval še vsaj do iger leta 2016, na katerih želim doseči svoj vrh. Sicer pa so moji cilji zelo jasni – čim prej želim preseči 8.000 točk v deseteroboju in 6.000 točk v sedmeroboju. Želim se tudi čimbolj približati svetovni eliti in se uvrstiti v finale na najpomembnejših tekmovanjih,'' je za konec povedal atlet.