Letošnje medalje motiv za olimpijsko sezono

Primož Kozmus se je po enoletnem premoru letos ponovno vrnil na pota stare slave in na največjem atletskem dogodku leta 2011, svetovnem prvenstvu v Južni Koreji, presenetljivo osvojil bronasto medaljo v metu kladiva. S tem dosežkom je kar sam presegel cilje celotne odprave v Daeguju, čeprav je kar nekaj atletov zaostalo za pričakovanji. Finalni nastop si je priborila le še Martina Ratej v metu kopja. Tudi pred dvema letoma je slovenski voz v Berlinu vlekel Kozmus, ki je postal svetovni prvak, v finalu pa sta se mu pridružila še Ratejeva in Miran Vodovnik v suvanju krogle.

Manj uspešna je bila slovenska reprezentanca na letošnjem evropskem dvoranskem prvenstvu, kar pa je logično, saj se v dvorani ne meče ne kladiva, ne kopja. Malo je do medalje zmanjkalo Snežani Rodić, ki je osvojila nehvaležno četrto mesto v troskoku, to pa je bil tudi edini finalni nastop za Slovenijo. V primerjavi z zadnjim dvoranskim EP, kjer je Slovenija osvojila dve medalji, je bil letošnji izkupiček slabši.

Velik napredek je v letošnji sezoni pokazala Tina Šutej, ki je pridno izboljševala državni rekord, pika na i pa je bila srebrna medalja na univerzijadi. Šutejeva je na dobri poti, da že v kratkem postane redna udeleženka največjih atletskih mitingov, žal pa ji je letos zmanjkalo moči prav na najpomembnejši tekmi sezone, svetovnem prvenstvu v Daeguju, kjer bi si lahko ''ceno'' še nekoliko dvignila.

Izmir črna pika sezone

Brez dvoma je sicer uspešno sezono delno zasenčil katastrofalen nastop slovenske reprezentance na ekipnem evropskem prvenstvu v Izmirju. Vodilni na zvezi že nekaj let čakajo na čudež in uvrstitev Slovenije v elitno ligo dvanajstih najboljših reprezentanc stare celine, a tokrat se je ob nepravem času, ravno ko se bo tekmovanje začelo izvajati le na dve leti, zgodilo ravno obratno. Slovenija je z mnogimi ponesrečenimi nastopi osvojila 11., predzadnje mesto in se bo leta 2013 z manj kakovostnimi ekipami znova borila za vrnitev v prvo ligo, kjer je tekmovala zadnja leta. Za obstanek ji je zmanjkalo kar 24 točk.

Gorski tekači že pregovorno uspešni

Gorski tek vse bolj pridobiva na veljavi, tako v svetu kot v Sloveniji. Svetovna zveza za gorske teke že spada pod okrilje Mednarodne atletske zveze IAAF, podobno pa je tudi v Evropi. Slovenija je že od nekdaj spada na zemljevid svetovnega gorskega teka, tako po uspešnosti kot organizacijsko, letos pa so gorski tekači prav na vseh treh velikih tekmovanjih osvojili medalje.

Pri nas v Podbrdu je potekalo svetovno prvenstvo v gorskem maratonu, naslov prvaka pa je osvojil Mitja Kosovelj. Lucija Krkoč je bila bronasta na evropskem prvenstvu, na svetovnem prvenstvu pa je zlato medaljo med mladinkami osvojila Lea Einfalt.

Nekateri bodo odšli, a prihajajo mladi

Nekaj vrhunskih slovenskih atletov, ki so posegali po visokih uvrstitvah na velikih tekmovanjih, bodo leta bržkone počasi oddaljila od svetovnega vrha, a prihajajo nova generacija, ki je letos dokazala, da lahko nasledi tudi takšne šampione kot je Kozmus. Barbaro Špiler se večkrat povezuje s Kozmusom, saj nastopa v isti disciplini, dolgo pa sta imela tudi istega trenerja. Špilerjeva prav tako nikoli ne odpove na velikih tekmah, kar je dokazala na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu v Talinu, kjer je osvojila zlato. Eno največjih odkritij v letošnji sezoni je mladi tekač Žan Rudolf, ki je na istem tekmovanju presenetljivo osvojil srebro v teku na 800 metrov. Srednje proge, predvsem pri moških, so v zadnjem obdobju predstavljale največjo luknjo v slovenski atletiki, mladi Ljubljančan pa je na dobri poti, da jo vsaj delno zakrpa.

Edini slovenski atlet, ki se lahko pohvali z dvema medaljama je Robert Renner. Mladi skakalec ob palici je trenutno v svoji kategoriji razred zase v svetovnem merilu. Osvojil je zlato na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince, z naskokom najboljši pa je bil tudi na olimpijskem festivalu evropske mladine. Mnogi se bodo strinjali, da je mnogo atletov v mladinski kategoriji veliko obetalo, a nato diamanti niso bili nikoli do konca zbrušeni. Problem tiči predvsem v tem, da je baza mladih premajhna, uspešnost celotnih generacij pa sloni na nekaj posameznikih.

Olimpijsko normo ima 14 slovenskih atletov

V naslednjem letu so na sporedu svetovno dvoransko prvenstvo v Istanbulu (marec), evropsko prvenstvo na prostem v Helsinkih (junij/julij) in pa vrhunec olimpijske igre v Londonu (julij/avgust). Okvir slovenske reprezentance ostaja isti, saj se letos nihče ni poslovil od aktivnega tekmovanja, poškodbe pa so tiste, ki redčijo slovensko izbrano vrsto na velikih tekmovanjih. Prav od njih bo veliko odvisno, kako številčne odprave bodo potovale na določena tekmovanja. Trenutno ima za nastop v Londonu norme izpolnjene 14 slovenskih atletov, a so med njimi trije maratonci z normo B, nastopi pa lahko le eden, če nihče ne bo izpolnil A norme. Vprašljiv je tudi Brent LaRue, ki je že dobil slovensko državljanstvo, a še nima zelene luči za zastopanje nove države s strani IAAF.

Najuspešnejši slovenski atlet vseh časov je napovedal, da bo v Londonu ubranil naslov olimpijskega prvaka in ker običajno obljube tudi izpolni, lahko že sedaj predvidimo, da bo tudi sezona 2012 za slovensko atletiko uspešna.