Leto 2009 je bilo za svetovno gospodarstvo najhujše po veliki depresiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. V Sloveniji tako hudo ni bilo vsaj od razpada Jugoslavije.
Svet in recesija
Leta 2009 so bile vse razvite države vsaj nekaj mesecev v recesiji. Z ogromnimi denarnimi injekcijami v finančni sektor in drugačno pomočjo države so se banke pobrale in že beležijo velike zaslužke. Bankam počasi sledi tudi preostalo gospodarstvo in recesije je skoraj povsod konec. Velika brezposelnost je skoraj osamljeni ostanek krize. Če si je na začetku leta 2009 mnogo ljudi obetalo korenite spremembe svetovne ureditve, je na koncu leta bolj ali manj jasno, da bo vse teklo podobno kot pred veliko gospodarsko krizo. A ugledni ekonomisti svarijo pred novim padcem…
Slovenija in recesija
V Sloveniji se vlada Boruta Pahorja z krizo ukvarja ves mandat. Čeprav je slovensko gospodarstvo zaradi majhnosti in odprtosti med najbolj izpostavljenimi, bi Pahorjeva ekipa svoje delo lahko opravila bolje. Njena največja ukrepa sta subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. S tem je (uradna) nezaposlenost zagotovo manjša kot bi bila sicer in tudi zato bo brez dela prihodnje leto zagotovo še dodatnih nekaj deset tisoč Slovencev. Recesije je tudi pri nas že konec in premier je bo pripravil velike strukturne reforme. Čeprav se večina strinja, da so spremembe nujne, je pričakovati, da mnogim ne bodo všeč. Trenutek je po Pahorjevem mnenju tako prelomen za Slovenijo, kot je bil ob osamosvajanju...
Revni in lačni
Neke noči sredi novembra je prvič v zgodovini človeštva milijarda ljudi v posteljo legla lačna. Toliko je na svetu kronično lačnih. Kako gre najrevnejšim Slovencem? Poleti je ministrstvo za delo izračunalo, da odrasel moški, star od 19 do 65 let, nižjega socialno-ekonomskega statusa, ki se prehranjuje zdravo in uravnoteženo, za hrano v Sloveniji potrebuje 119,95 evra na mesec. Na podlagi tega so določili, naj bo trajna socialna pomoč 562,07 evra. Neto minimalna plača je takrat znašala 459,23 evra…
Delavci na cesti
Zato so se konec novembra delavci zbrali na Prešernovem trgu v Ljubljani in zahtevali plačo, s katero naj bi bilo preživetje možno. S 600 evri, so prepričani, bi vsaj lahko plačali položnice in hrano. Zbralo se je več tisoč delavcev, ki so skupaj s upokojenci in študenti poudarjali, da lahko cilj dosežejo le s solidarnostjo. Vlada jih razume in bo minimalno plačo zvišala, a skoraj zagotovo ne do 600 evrov. To, vztrajajo, bi tako zmanjšalo slovensko konkurenčnost in povečalo brezposelnost, da pač ni mogoče...
Padec tajkunov
Če so se prejšnja leta Slovenci na Boška Šrota in Igorja Bavčarja jezili ali jima zavidali njuno premoženje, so jima leta 2009 privoščili padec. Izgubila sta službi šefa Pivovarne Laško oziroma Istrabenza, zaradi domnevnih nezakonitosti pri trgovanju z delnicami Istrabenza pa so ju septembra aretirali. Šrot bi se lahko celo znašel na zavodu za zaposlovanje in prejemal nadomestilo za brezposlenost. Sedaj vsi nestrpno pričakujemo razplet na sodišču…
(Politično) kadrovanje
Odšli so tudi direktorji številnih podjetji v državni lasti. Novo vodstvo imajo po večjih ali manjših zapletih v Novi ljubljanski banki, Petrolu, Zavarovalnici Triglav, Vzajemni, Slovenskih železnicah, Darsu, Luki Koper, Hitu, Intereuropi, Holdingu Slovenske Elektrarne… Verjetno ni nihče zares verjel Pahorjevi napovedi, da ne bodo zamenjali nikogar, zato tudi nihče ni bil presenečen. Saj gre za prvo leto vladavine nove vlade. Kdor pa je verjeli napovedi, da bo način kadrovanja spremenjen in bo prednost dana strokovnosti, ter ga Kasi niso prepričali, ta na dokaze še čaka…
2
