SiolNET.
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Selškova v času krize ostaja realno optimistična

4

termometer

V SKB banki so letos kljub finančni krizi uspeli normalno poslovati in dosegati zastavljene načrte.

Tudi ob nerazveseljivih napovedih za prihodnje leto predsednica uprave banke Cvetka Selšek še zmeraj ostaja optimistična. Na posvetu na Brdu je kot potrebne ukrepe navedla standardizacijo, dobro sodelovanje in druge vire financiranja.

"Vedno manj vidim globalnih rešitev in mislim, da si bomo morali sami pomagati" "Ostaja nam realni optimizem," je na srečanju s partnerji z Gorenjske poudarila Selškova, ki meni, da mora vsak pri sebi pogledati, v kakšnem položaju se nahaja, oceniti, ali ta kriza pomembno posega v njegovo dejavnost, in poskušati skupaj s partnerji najti izhod. "Vedno manj vidim globalnih rešitev in mislim, da si bomo morali sami pomagati," je opozorila Selškova in pojasnila, da je SKB banko svetovna finančna kriza ujela v času posodabljanja notranjih procesov in zniževanja stroškov, tako da mora sedaj s tem procesom le nadaljevati.

Krize v Sloveniji zaenkrat še niso močno občutili

Krize v Sloveniji zaenkrat še niso močno občutili, saj je bančništvo v državi univerzalno in je bilo zato tudi manj prizadeto kot na primer investicijsko bančništvo. Tudi papirjev propadlih ameriških investicijskih bank je bilo v Sloveniji tako malo, da ni zaradi tega zanihalo nobeno podjetje ali bančna institucija. Je pa krizo toliko bolj občutila matična skupina Societe Generale, ki kljub temu po besedah Selškove ob koncu leta pričakuje pozitivni rezultat.

"Banka je tu zaradi strank, ne zaradi sebe" Selškova meni, da je pomembna večja povezanost med banko in njenimi strankami ter da je hkrati treba zagotoviti standardizirane finančne produkte. "Marsikdo je v začetku krize kritiziral banke, da sedimo na denarju, ampak banka je tu zaradi strank, ne zaradi sebe," je zagotovila Selškova. Hkrati je pojasnila, da na mednarodnih finančnih trgih praktično ni več virov za najemanje kreditov in krediti še dolgo ne bodo več poceni.

"Razmišljati bo treba o drugih inovativnih oblikah financiranja"

"Zato bo treba v bodoče, če bomo želeli še naprej spodbujati razvoj, razmišljati o drugih inovativnih oblikah financiranja," je predlagala Selškova in pojasnila, da denar obstaja pri privatnih skladih in specializiranih finančnih institucijah. Zato bo treba ponovno opredeliti odnos do nacionalnega interesa in tujih naložb, do katerih je slovensko gospodarstvo zelo zadržano in je doslej najraje najemalo kredite pri bankah.

Izogibajmo se odpuščanju "Moramo storiti vse, da ne bi prišlo do bistvenih odpuščanj in zmanjšanja števila zaposlenih, ampak bolje je, da se na krizo prej odzovemo, kot kasneje gasimo posledice," je ocenila Selškova, ki meni, da bodočnost ne bo več enaka sedanjosti. O tem je danes spregovoril tudi Marko Košak z ljubljanske ekonomske fakultete in član nadzornega sveta SKB banke, ki je pojasnil, da v prihodnje pričakuje spremembe regulative in nadzora, računovodskih praks ter obravnave tveganja.

Do sprememb bo prišlo tudi v energetiki

Povedal je, da se finančna kriza prenaša tudi na realni sektor in da lahko že govorimo o gospodarski krizi. Obsežno zadolževanje, ki je bilo za slovensko gospodarstvo značilno v minulem obdobju, namreč ni več mogoče in pojavila se je težava o dostopnosti financiranja. Hkrati je začelo usihati povpraševanje na izvoznih in domačem trgu, kar bo zmanjšalo gospodarske aktivnosti. Za Slovenijo se zato za prihodnje leto napoveduje bistveno nižja stopnja rasti, kot je letošnja.

"Dejstvo je, da bodo določene panoge iz te krize izšle popolnoma drugačne. To velja za finančni sektor, ki bo prisiljen poslovati na drugačnih osnovah in z drugačno regulacijo. Do sprememb pa bo prišlo tudi v avtomobilski industriji in verjetno tudi v energetiki," je sklenil Košak.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin