Ponedeljek, 8. 2. 2016, 11.35
7 let, 2 meseca
Razvrednotenje vrednot III
V slovenskem jeziku tega pregovora ni, v angleščini pa hočejo z alegorijo Postaviti voz pred konja ("To put the cart before the horse …") povedati, da smo vzročno zvezo med dvema pojavoma pomotoma obrnili.
Vzrok dogajanja pogosto nápak razlagamo kot posledico. In obratno, to, kar bi morali razlagati kot posledico, pojmujemo kot vzrok. Zmotno mislimo na primer, da je nočno potenje vzrok ozdravitve od prehlada: "Sem se spotil in potem sem bil zdrav …" V resnici pa je potenje že posledica nočnega padca temperature, tj. ozdravljenja. (Zadnje pač dolgujemo svojemu imunskemu sistemu.) Paul Arden je iz tega skomponiral uspešnico (vir) z nasvetom "Karkoli že mislite, mislite obratno!"
Vsi, ki se na primer razburjajo zaradi feminizma in feministk, so se prav tako ujeli v vzročno zanko. Feminizem in feministke niso vzrok. So posledica. Celo feministična disidentka novinarka Iben Tranholm ne uvidi, da srž problema ni v feminizmu, ki je posledica (vir). Pri vprašanju, kaj je pravi vzrok, pa postane stvar drugače zanimiva.
Pa začnimo pri začetku.
Pred tridesetimi leti, okoli leta 1980, se je v harvardski porodnišnici Children's Hospital v Bostonu prvič po dolgem času rodil deček s hipospadijo (vir), tj. s prirojenimi genitalnimi deformacijami: nekje vmes med dečkom in deklico. Oče, Italijan – teh je v Bostonu veliko –, je privihral v porodnišnico in se jezil na zdravnike, češ kaj ste storili z mojim sinom! Sestal se je zdravniški konzilij in na ameriško-pragmatičen način sklenil, da bodo od zdaj take primere proglasili za deklice. Ker se nam takrat še sanjalo ni, v čem bi bil vzrok, smo to naivno pripisovali Aptamilu, t. i. formuli, mleku v prahu za dojenčke, ki jih matere niso dojile. Od tod izraz "aptamilci".
Po neki dolgoročni danski študiji (vir) je v 28 letih pojavnost hipospadije zrasla za sto odstotkov (od 0,24 % leta 1977 do 0,52 % leta 2005, letni porast je bil 2,4 %).
Anton Komat je v Tretji od suhih krav (vir) to vprašanje natanko dokumentiral. Od takrat so potihnile razne "znanstvene" toksikologinje, ki so ta stališča prej zanikovale.
Koliko nerojenih otrok je bilo temu izpostavljenih in koliko dečkov je bilo tako prikrajšanih za svojo moškost? Na to (osebno pravico do istovetnosti) sem pravnike opozoril že pred sedmimi leti. (vir)
Neumnost v zvezi z medom pa lahko preverite tukaj, ker arogantna gospa – zakaj le!? – ne jemlje v ozir dejstva, da so hormonski motilci, ker delujejo kot hormoni in so v telesu kurirji (angl.: messengers) –, usodni že v molekularnih količinah. Njihove dovoljene zgornje meje zato sploh še niso ugotovili. Dr. Brvar: “Tudi če je koncentracija teh kemikalij pod mejno vrednostjo, to ne pomeni, da je hrana varna. Treba je namreč upoštevati cel koktajl kemikalij, saj se učinki verjetno seštevajo.” (vir) Tudi tehtne besede dr. Gorazda Pretnarja je slovenska javnost spregledala!
Obstaja pa cela vrsta sekundarnih spolnih znakov (vir): poraščenost po obrazu, pod pazduho, po prsih in po trebuhu; večja razvitost mišic na sprednjem delu stegna (in ne na zadnjem delu, kot je značilno za ženske); Adamovo jabolko in povečano grlo ter mutacija glasu; višja in močnejša (ne bolj debela!) postava; bolj masivna lobanja in sploh bolj masivne kosti; masivnejše mišice; večje roke, noge, nos in sploh telo; bolj oglat obraz; ožji pas, ramena širša kot boki; močnejše izločanje oljnih in potnih žlez; bolj groba koža brez podkožnega maščevja; nižji odstotek maščevja na telesu sploh itd.
Vse to smo že drugje do potankosti obdelali (vir, vir, vir), zato se tukaj ne bom ponavljal. Je pa poojdipalno enačenje "gospodične" na levi z nekom, kot je tovariš na desni, če je morebiti njen oče, izrazita nemožnost. Ker se s svojim očetom ne morejo identificirati, so torej androgini, tudi veliko manj izraziti, predojdipalci.
Če to vemo, nas ne preseneti več, da se je na primer Cipras zavihtel na oblast tako, da je bil poprej brezobzirno izdal pravega ustanovitelja Sirize Alekosa Alavanosa. Novico so povsod prikrili, a Alavanos je izdajalstvo, kljub vsemu politično solidaren, zagrenjeno omenil v nekem intervjuju za strasbourško TV-hišo Arte. Da se je Cipras kot značilni "impostor" pozneje v zraku obrnil, odslovil Varufakisa in sprejel do takrat nesprejemljive pogoje Trojke in Bruslja, zato ni presenečenje (vir). Mogoče kdo misli, da je za vsakršno politiko to normalno, a žal ne gre samo za to.
Spet zmotno namigujejo, da so morda vzroki za to feministično gibanje, emancipacija itd., če pa je popolnoma jasno, da so bile medtem ženske prikrajšane – za moškega (ilustracija).
Nekoč sem bil na kosilu v Bakuju v Azerbajdžanu z nekim visokim ameriškim apelacijskim sodnikom, pogovarjali smo se o feminizmu. Moja teza že takrat je bila, da feminizem v veliki meri prihaja od "moških". Ti se niso bili odlepili od matere in zato nezavedno domnevajo, da mora (Lacanov) "Zakon" prihajati od ženske. (V slengu je njihovo geslo: "Ženske so zakon!") Sodnik se je zasmejal: "Veste," je dejal, "imam štiri strokovne sodelavce, dva fanta in dve dekleti. Dekleti sta popolnoma normalni, a fanta sta oba goreča feminista …" Kot rečeno, vzročna zveza je obrnjena. Feminizem je posledica, vzrok je drugje.
Temu vzroku gre pripisati zdajšnjo globalno anomijo (stanje brez vrednot). Iben Tranholm (vir) ima v površni diagnozi prav, ne pove pa pravega vzroka (etiologije). Druga feministka pa, sijajna Carole Pateman iz Oxforda, v svojem delu The Disorder of Women (vir, od str. 22 naprej) kritično obravnava prav posledice omenjenega jin-jang neravnotežja.
Človeštvo je v svojem znanstvenem precenjevanju samega sebe (gr.: hubris) tu stopilo na kemično mino. Človek obrača, Bog pa obrne.
P. S. V tej kolumni, kot že prej, je posamezne navedbe treba preveriti pri navedenih virih!