SiolNET. Posel danes Novice
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V Sloveniji bi lahko denar služilo milijon tujcev

1

termometer

Lahko bi bili tudi kot Luksemburg, pravi Peter Kraljič. Ideje imamo, a smo prepočasni in izgubljamo čas z diskusijami.

Dr. Peter Kraljič je priznani menedžer in mednarodni svetovalec, svetoval je tujim vladam, nemški na primer pri reformi delovne zakonodaje, dolgo časa je vodil francosko poslovalnico mednarodnega svetovalnega podjetja McKinsey, še vedno je nadzornik ruske jeklarske korporacije Severstal, v teh dneh je postal častni doktor Poslovne šole Bled. Kraljič pravi, da imamo Slovenci dobre ideje, a včasih kar ni mogoče zdržati vsega diskutiranja. Prepričan je, da bo Evropa preživela krizo, predlaga pa ji, naj se preneha igrati igre moči z Rusijo in naj jo raje vključi medse.

Kako ocenjujete ukrepe slovenske vlade? A se kaj dela?

Ukrepe, ki jih je napovedala? Vlada gospe Bratušek nadaljuje stvari, ki jih je začel že Janša, jaz bi rekel končno, v svoji drugi vladi. Veliko stvari smo zamudili, na primer leta 2008, ko se je kriza začela, je bilo jasno, da Slovenija potrebuje strukturne reforme, a se jih ni lotila nobena vlada. Pahor je nekaj začel, pa ni šlo, potem je Janševa vlada nadaljevala, tiste poteze so bile pravilne, zdaj pa gospa Bratuškova nadaljuje. Samo jaz vedno rečem, prvič, treba jih je pospešiti, drugič, poglobiti in, tretjič, dopolniti.

Poglobiti, dopolniti, pospešiti – kako po vašem mnenju? Že dve leti govorimo o slabi banki, na primer. Dobro, zdaj čakamo na stresne teste, a če se enkrat odločimo za slabo banko, moramo od začetka vedeti, da potrebujemo stresne teste, to nista dva ločena pojma. Če smo se odločili, da bomo bolje vodili svoja podjetja, ki so v državni lasti, kot je strateški holding – ideja o njem se je pojavila leta 2012, zdaj smo konec leta 2013, holding šele stoji. Zakaj za to potrebujemo leto in pol?

Dopolniti? Pri reformi trga dela je gotovo treba narediti kaj več, seveda v soglasju s sindikati. To vedno omenjam, ker so v Nemčiji to naredili, ko sem bil član Schröderjeve komisije (Gerhard Schröder je nekdanji nemški socialdemokratski kancler, op. p.). V treh mesecih smo našli konsenz s sindikati in z vsemi vpletenimi in v treh mesecih smo se dogovorili in začeli delati. Prej je imela Nemčija pet milijonov brezposelnih, zdaj jih ima pod tri milijone. Dopolniti je treba tudi reformo zdravstva, šolstva in tako naprej.

Kako bi vi dvignili konkurenčnost? To bi morali storiti že davno. Treba je vlagati v ljudi, se pravi v izobrazbo, raziskave in razvoj. Najnaprednejše države, Švedska ali Izrael, vlagajo več kot štiri odstotke BDP v raziskave in razvoj. Pospešiti bi morali rast naših majhnih in srednje velikih podjetij. Ker nimamo velikih podjetij, naša majhna in srednje velika podjetja pa so uspešna, le da so trenutno v finančnem krču, zato je treba stvari urediti tako, da bodo lažje dihali.

Dvigniti je treba produktivnost in pospešiti ustvarjanje novih podjetij. Gazele, ali kako jih imenujejo, so nosilci novih delovnih mest. Če bi vse to začeli pred desetimi leti, bi zdaj imeli že prve uspehe, a ker začenjamo šele zdaj, bo še nekaj časa trajalo.

Smo torej prepočasni? Po moji oceni da. Imamo dobre ideje, a pri vpeljevanju idej pešamo. Ker predolgo govorimo in diskutiramo. Včasih je težko zdržati že ob poslušanju diskusij v našem parlamentu.

Ali lahko glede na našo majhnost sploh uspemo na tem velikem globaliziranem svetu? Glejte, kdo je najbolj uspešna in bogata država v Evropi. Luksemburg.

Ali bi mi lahko bili Luksemburg? Jaz sem tam delal pred 40 leti. Takrat je imel Luksemburg 40 tisoč prebivalcev, bil je tik pred prestrukturiranjem, ker so bili odvisni od jekla in železa. Vedeli so, da potrebujejo nove zadeve. Začeli so investirati v storitve, privabljati so začeli investicije, odprli so svoj finančni trg bankam. In zdaj je to postal navečji finančni trg v Evropi. Danes ima Luksemburg 450 tisoč prebivalcev, 300 tisoč domačinov in 150 tisoč tujcev, ki tam živijo in delajo. Zakaj ne bi Slovenija imela tri milijone prebivalcev, od tega milijon tujcev, ki bi služili denar v Sloveniji? Zakaj ne?

Kaj se vam zdi, da bi lahko bil tak slovenski potencial? Veliko smo že zamudili, a kaj so slovenski potenciali? Nekatere industrijske dejavnosti, ki jih še imamo. Zakaj nismo bolj forsirali naše farmacije? Švica ima izredno dobro farmacijo, ker so združili svoji dve največji podjetji in ustvarili Novartis, ki je danes številka ena na svetu z od 50 do 60 milijardami evrov prometa. Slovenci pa nismo znali združiti Krke in Leka.

No, tudi Evropa ima danes težave. Se vam zdi, da lahko preživi? Če bi vse države naredile potrebne reforme, če bi našli skupni konsenz. V Evropi imamo tri skupine držav. To so konkurenčne države, države na severu z Nemčijo in Avstrijo, tudi Velika Britanija. Potem so države, ki so globoko zarezane, a se zdaj popravljajo, to so baltske države in Irska, potem pa imamo južno Evropo, od Portugalske do Grčije, ki se zelo trudijo, in te države potrebujejo pomoč Evrope, če smo se odločili, da jih bomo obdržali. Če bodo vse države opravile reforme, se bo Evropa izmazala, mora se izmazati. Evropska unija je še vedno največji izvoznik na svetu. Imamo dobra velika podjetja, majhna in srednja podjetja, torej tu je prihodnost. A potrebna sta tudi optimizem in pripravljenost v tistih deželah, ki zaostajajo.

Kaj pa kritike na račun Nemčije, da je z ukrepi poglobila socialni prepad? To pravijo tisti, ki so proti nemški varčevalni politiki, a so pozabili, da je Nemčija šla pred 12 leti skozi isti program, ko so jo vsi imeli za bolnika Evrope. Takrat so se ji celo posmehovali. Nemčija je do takrat vlagala v integracijo vzhodne Nemčije, kar jo je stalo kakšnih dva tisoč milijard evrov. Denar, ki bi ga drugače vlagala v lastno infrastrukturo, v lastna podjetja, je vlagala v vzhodno Nemčijo. Nemški delavci in sindikati so razumeli, da se je produktivnost dvigovala hitreje kot plače. V Franciji je bilo ravno obratno. V Franciji se je plača povprečno zvišala do 30 odstotkov v zadnjih desetih letih, v Nemčiji za pet odstotkov in je zdaj pet odstotkov višja od francoske, a je francoska produktivnost slabša.

Se vam zdi, da je Evropa naredila napako, da ni že ob svojem nastanku sprejela fiskalnega pakta? Ja, to je res. Evropa je naredila temelje, a ni naredila strehe, jasno ni bilo niti, kako bomo opremili hišo. A ne smemo pozabiti, da so bili takrat močni nacionalni interesi in da je vsaka država vodila svojo politiko. Moramo sicer priznati, da je nastal ogromen trg storitev, financ, trg delovne sile je bil sicer malce fragmentiran. A glavna stvar ni bila narejena. Nimamo evropske vlade, kot je ameriška.Veliko ljudi tega noče, a najti bo treba nekatere mehanizme, ki bodo preprečevali divergence. Upam, da bo zmagala zdrava pamet in da ne bodo prevladovali nacionalni interesi.

Kaj pa Evropa v primerjavi z veliko vzhajajočo Kitajsko in ZDA? Ali ni kot stara gospa, ki počasi umira? Ne, Evropa ima še vedno zelo dobro delovno silo in produktivnost. Malo je postala arogantna ali pa lena, ker je imela vsega preveč. Dober koncept Evrope po mojem mneju je Evropa plus Rusija.

Kako? Rusijo in Ukrajino je treba intergrirati v Evropo, da dobimo res združeno Evropo. Potem bi imeli 700 milijonov ljudi in en trg od Baltika do Pacifika.

Se vam zdi, da bi Rusi pristali na to? Na koncu koncev so precej neodvisni. Prej kot zahodni Evropejci, ker mi ne razumemo Rusije ter imamo Rusijo in Putina za sovražnika. Zdaj se z Rusi borimo glede Ukrajine, namesto da bi tudi Ruse integrirali v Evropo. Potem bi imeli evropsko znanje in ruske resurse. Pred sto leti je bila Rusija del Evrope, bila je ena od evropskih sil, polovico je je še vedno v Evropi. Kako moramo zanemariti 150 milijonov ljudi? Problem je v nas. Ali bi naši zahodnjaški politiki razumeli, da je Rusija lahko naš prijatelj?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin