Četrtek, 30. 4. 2020, 11.21
4 leta, 6 mesecev
Preživetje v divjini
"Izziv sva zase opravila, saj sva si bila do konca v oporo!" #video
V zadnji oddaji Preživetje v divjini smo na preizkušnji, ki jo je zaznamovalo zelo neugodno vreme, spremljali frizerko Andrejo in ljubiteljskega ribiča Patricka. Čeprav zahtevni preizkušnji nista bila kos, nam je Ljubljančan v pogovoru zaupal, da je bila zanju največja zmaga v tem, da sta bila do konca drug drugemu v oporo.
Izziva, ki vama ga je pripravil Brane T. Červek, nista uspešno opravila. Kaj je bil po vašem mnenju glavni razlog, da sta morala pozvoniti na zvonec, ki je oznanil vajino predajo?
Izziva uradno res nisva opravila, sva ga pa opravila zase, saj sva bila drug drugemu do konca v oporo. Andreji sem na koncu dejal, da je to, kar je pokazala, več kot dovolj in da če želi pozvoniti, ne bom gojil nobene zamere. Vem, da ni hotela, da bi njeno družino skrbelo.
Vreme vama tokrat res ni bilo naklonjeno. Kako ste to občutili?
Vreme je bilo katastrofalno, ampak nama to ni zbilo morale, ker nam je na koncu vseeno uspelo zanetiti ogenj. Ko gledam oddaje, opažam, da midva nisva imela na voljo takšnih pripomočkov, kot so jih imeli drugi. Lahko pa rečem, da sem ob Andreji in tem, kar je na tej preizkušnji pokazala, tudi sam dobival vse več zagona in da bi se vse življenje kesal, če bi jo pustil na cedilu. Iz tega gozda bi me verjetno morali prej odnesti, kot da bi ga zapustil.
Ogenj vama je na koncu res uspelo zanetiti. Zakaj vama to ni dalo dodatnega zagona, da bi vztrajala do konca?
Doma pred televizijskim sprejemnikom je vse preprosto. Ko pa si dejansko tam, razmišljaš samo o tem, kako boš s sotekmovalcem v danem položaju najlažje preživel. Ogenj nama je s skupnimi močmi na koncu le uspelo zanetiti, čeprav je bila Andreja že prepričana, da nama ne bo uspelo.
Kdaj pa ste prvič začeli razmišljati, da bi bilo bolje izkušnjo prekiniti? Bi sami vztrajali do konca, če Andreja ne bi izrazila želje, da odstopita?
Branetu sem rekel, da v tisto ledeno vodo ne grem in da lahko takoj končamo, pa se ni dal motiti. Hotel je, da trpim (smeh, op. p.). Potem sem hotel vprašati, ali lahko noč v divjini preživim sam, če bi partnerica odstopila, a sem se spomnil, da sva ekipa od začetka do konca. Zato sva skupaj odstopila brez sramu.
Ali v bližnji prihodnosti načrtujete še kakšen podoben podvig v naravi?
V prihodnosti seveda načrtujem še kakšen tak podvig, ampak z lastnim scenarijem. Pa tudi nekaj prošenj sem že razposlal po svetu mojstrom preživetja v naravi. Bearu Gryllsu, Davu Cantenburyju, pa tistemu iz Arizone, ki vedno hodi bos, da je ves čas v stiku z naravo. Tudi s sotekmovalko Andrejo bi lahko šla na še kakšno pustolovščino, ampak tokrat s klasično opremo. Kresilo in mačeta, drugega ne potrebujeva.