O skrbi za srce na delovnem mestu

Srčno-žilne bolezni so med kroničnimi boleznimi glavni krivec za prezgodnjo umrljivost, za odsotnost z delovnega mesta in tudi za poslabšanje življenja v starosti.

Delodajalci naj omogočijo zdravo prehrano V Društvu za zdravje srca in ožilja ob tem delodajalce pozivajo, da svojim zaposlenim omogočijo aktiven odmor ter zdravo prehrano. Obstaja cela vrsta dejavnosti, s katerimi mogoče vplivati na znižanje obolevanje za tovrstnimi boleznimi, vendar je preventivne ukrepe treba sprejeti čim prej, tudi v času aktivnega življenja oz. na delovnem mestu.

Programi zdrave šole še premalo ukoreninjeni Poziv delodajalcem velja tudi za šole. V Sloveniji sicer že tečejo programi zdrave šole, a so še premalo ukoreninjeni, zato bo treba na tem področju narediti še veliko.

Cevc: Investicija v zdravo hrano se splača Kot je predsednik Društva za zdravje srca Matija Cevc opozoril minuli teden, je zdrava prehrana sicer nekoliko dražja, a se investicija splača. Pomeni namreč manj bolniških odsotnosti, pa tudi delavci so bolj produktivni. V Sloveniji je izredno velik problem absentizma, ki je po njegovih trditvah nedvomno tudi odraz nezdravega načina življenja.

Glavna krivca sta holesterol in debelost Med dejavniki za nastanek srčno-žilnih bolezni sta povišan holesterol v krvi in debelost; z zniževanjem ravni holesterola je mogoče znižati umrljivost za 25 do 30 odstotkov. Eden izmed izredno pomembnih dejavnikov, na katerega lahko vplivamo in s katerim znižamo smrtnost za približno 25 odstotkov, je telesna dejavnost.

Mnogi ne ukrepajo V Sloveniji je, podobno kot v Evropi, skoraj polovica smrti (okoli 43 odstotkov) posledica srčno-žilnih vzrokov. Raziskava kaže, da ima kar okoli 70 odstotkov Slovencev previsok holesterol, večina naj bi za svoje težave vedela, drugo vprašanje pa je, koliko med njimi se jih zaradi tega zdravi, pravi Matija Cevc.

Smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja se v Sloveniji v zadnjem obdobju nekoliko zmanjšuje, a vprašanje je, kako je z zbolevnostjo, je v pogovoru pred svetovnim dnevom srca ocenil Cevc, sicer specialist na kliničnem oddelku za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

"Tisto, kar ne boli, ni pomembno" Problematičnost vseh dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni je, da nič ne bolijo, pravi. "Tisto kar ne boli, ni pomembno. Če človeka uščipne v križu, gre hitro k zdravniku. Povišan holesterol ali povišan krvni tlak pa ne, prav zato je problem, kako take bolnike prepričati, naj jemljejo zdravila, če se pa dobro počutijo," težavo zdravljenja srčno-žilnih bolezni opisuje Cevc, ki pravi, da je prav to velik problem.

Nevarne razvade Med življenjskimi navadami, ki spodbujajo razvoj srčno-žilnih bolezni, so prehrana s preveč kalorijami, holesterola in nasičenih maščob, kajenje, alkohol ter telesna neaktivnost. Daleč najpogostejši vzrok za bolezni srca in ožilja je ateroskleroza, to je kopičenje holesterola v žilni steni.

Cevc o problemu zavarovalniških določil Na vprašanje, ali slovenski splošni zdravniki resno jemljejo tovrstne zdravstvene težave in ali znajo ustrezno zdraviti svoje bolnike s srčno-žilnimi boleznimi, Cevc odgovarja pritrdilno. Dodaja pa, da so največja težava splošnih zdravnikov kriteriji, kdaj nekoga zdraviti in kdaj ne. "Gre za problem zavarovalniških določil," pojasnjuje.

Zavarovalniška pravila pa so po mnenju Cevca daleč od priporočil kardiologov, ki so "bistveno bolj rigorozna" od zavarovalniških. Po njegovem mnenju gre v tem primeru za politično vprašanje, kdaj se bo začelo nekega bolnika zdraviti - takrat, ko ima 10 odstotkov možnosti, da zboli, ali ko ta možnost narase na 20 ali več odstotkov. Priznava pa, da gre tudi v tem primeru za razkorak med željami in zmožnostmi zdravstvene blagajne.

Vsak bi moral poznati svojo raven holesterola v krvi Vsak odrasel človek bi moral poznati svojo raven holesterola v krvi, torej vrednost skupnega holesterola, 'slabega' LDL holesterola, 'dobrega' HDL holesterola ter trigliceridov. Ciljna vrednost za skupni holesterol je po besedah Cevca manj kot 5 mmol/l, za LDL holesterol manj kot 3, za HDL holesterol več kot 1,3 za ženske oz. več kot 1,0 za moške, ciljna vrednost trigliceridov pa manj kot 1,7 mmol/l.

Znižanje holesterola upočasni aterosklerozo Da je znižanje ravni holesterola bistveno, so potrdile številne raziskave, ki so pokazale, da znižanje ravni holesterola bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek srčno-žilnih bolezni, na primer srčnega infarkta, možganske kapi in motenj v prekrvavitvi okončin. Raziskave so med drugim pokazale, da že enoodstotno zmanjšanje vsebnosti holesterola zmanjša verjetnost srčnega infarkta za 2,5 odstotka.

Zato zdravniki svetujejo predvsem uravnoteženo prehrano z manj nasičenimi maščobnimi kislinami, zmanjšanje vnosa kalorij, zmanjšanje porabe soli in alkohola, opustitev kajenja ter redno telesno aktivnost. Slovenci po mnenju Cevca osnovna pravila zdravega življenja poznajo, "koliko se teh pravil držijo, je pa druga zgodba", dodaja.

Večina Slovencev ve, da je holesterol škodljiv Velika večina Slovencev pozna izraz holesterol in ve, da je škodljiv. Da začnejo to upoštevati in živeti tako, da jih holesterol ne bi ogrožal, pa mora pri večini priti do sprožilnega dogodka, pravi Cevc. "Na primer, da nekoga od bližnjih zadane kap ali kaj podobnega. To je slabo, saj prej ko se posameznik začne zdraviti, več je verjetnosti, da ne bo zapletov. Ateroskleroza je namreč napredujoče stanje in prej ko jo začnemo zdraviti, več je možnosti, da preprečimo bolezni in invalidnosti," je opozoril Cevc.

Ob tem je še izpostavil, da je visoka raven holesterola kronično stanje, da se ga torej ne da pozdraviti, ampak le uravnavati. Zato je posamezniku, ki mora jemati zdravila za uravnavanje holesterola, "usojeno" doživljenjsko zdravljenje.