Torek, 10. 10. 2023, 7.57
1 leto, 2 meseca
594. dan vojne v Ukrajini
Znano je, kaj je povzročilo puščanje plinovoda med Finsko in Estonijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,35
Puščanje plinovoda Balticconnector med Finsko in Estonijo je verjetno povzročil "zunanji dejavnik", je danes izjavil finski predsednik Sauli Niinistö, potem ko je operater omrežja zemeljskega plina Gasgrid v nedeljo zaradi suma puščanja plinovod zaprl. Dodal je, da vzrok puščanja sicer še ni znan, poročajo tuje tiskovne agencije.
15.47 Putin: Konflikt na Bližnjem vzhodu kaže na neuspeh politike ZDA
10.45 Zelenski na obisku v Romuniji o varnostnem sodelovanju
7.50 Zelenski: Rusija želi sprožiti še vojno na Bližnjem vzhodu
18.53 Puščanje plinovoda med Finsko in Estonijo naj bi povzročil "zunanji dejavnik"
Puščanje plinovoda Balticconnector med Finsko in Estonijo je verjetno povzročil "zunanji dejavnik", je danes izjavil finski predsednik Sauli Niinistö, potem ko je operater omrežja zemeljskega plina Gasgrid v nedeljo zaradi suma puščanja plinovod zaprl. Dodal je, da vzrok puščanja sicer še ni znan, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Verjetno je škoda na plinovodu in telekomunikacijskem kablu posledica zunanje dejavnosti," je dejal Niinistö, pri čemer podrobnosti ni podal. Dodal je le, da vzrok puščanja še ni znan in da je preiskava, v kateri sodelujeta tako Finska kot Estonija, v teku.
Kot je še dejal finski predsednik, je bil v stiku z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom, zavezništvo pa naj bi bilo pripravljeno pomagati pri preiskavi. "Nato izmenjuje informacije in je pripravljen pomagati prizadetim zaveznikom," je na družbenem omrežju X zapisal prvi mož Nata.
Gasgrid je v nedeljo sporočil, da so zaradi domnevnega puščanja zaprli plinovod iz Estonije. Ta je bil sicer zadnji, preko katerega je Finska še uvažala plin. Zaprli so ga, potem ko so pred tem pristojni opazili padec tlaka v plinovodu. Gasgrid je ob tem zagotovil, da je finski plinski sistem kljub temu stabilen.
Tabloidni finski časopis Iltalehti je sicer odgovornost za nenaden padec tlaka v plinovodu pripisal ruskemu napadu, pri čemer se je skliceval na neimenovane vladne in vojaške vire.
15.47 Putin: Konflikt na Bližnjem vzhodu kaže na neuspeh politike ZDA
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da konflikt med Izraelom in Gazo, ki je izbruhnil v soboto, kaže na neuspeh politike ZDA na Bližnjem vzhodu. Meni tudi, da je "nujno treba uveljaviti odločitev Varnostnega sveta Združenih narodov o vzpostavitvi neodvisne in suverene palestinske države".
"Mislim, da se bo veliko ljudi strinjalo z mano, da je to jasen primer neuspeha ameriške politike na Bližnjem vzhodu," je Putin dejal ob današnjem obisku iraškega premierja Mohameda Šije al Sudanija v Moskvi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruski predsednik je dejal še, da so ZDA "poskušale monopolizirati urejanje spora" med Izraelom in Palestinci, vendar se "žal niso ukvarjale z iskanjem kompromisov, ki bi bili sprejemljivi za obe strani". Dodal je, da Zahod ni upošteval temeljnih interesov palestinskega ljudstva.
Tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v ponedeljek ocenil, da je najzanesljivejša rešitev za mir v Izraelu vzpostavitev suverene palestinske države.
Medtem so iz Kremlja danes sporočili tudi, da še vedno načrtujejo obisk palestinskega voditelja Mahmuda Abasa v Moskvi, na katerega so se pripravljali že pred sobotnim napadom palestinskega militantnega gibanja Hamas na Izrael.
V napadu Hamasa, ki so ga v Izraelu primerjali z napadi na ZDA 11. septembra 2001, je bilo po navedbah izraelskih oblasti skupno ubitih več kot 900 ljudi. Raketni napadi izraelske vojske, ki silovito bombardira območje Gaze, pa so doslej terjali več kot 700 žrtev.
10.45 Zelenski na obisku v Romuniji o varnostnem sodelovanju
Zelenski je danes prispel v Bukarešto na pogovore z romunskim kolegom Klausom Iohannisom, potem ko je Rusija večkrat obstreljevala pristanišča ob Donavi v bližini meje z Romunijo. Predsednika bosta predvidoma govorila o varnostnem sodelovanju.
"Prišel sem v Bukarešto v Romunijo na pogovore s Klausom Iohannisom in da okrepimo naše dobrososedske odnose," je sporočil Zelenski na družbenih omrežjih. Kot je pojasnil, bosta govorila predvsem o varnostnem sodelovanju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Romunsko predsedstvo je medtem sporočilo, da bosta predsednika govorila tudi o krepitvi čezmejnih povezav in razvoju gospodarskih odnosov. Prvi obisk Zelenskega v sosednji Romuniji od začetka vojne v Ukrajini potrjuje neomajno podporo Bukarešte Kijevu, so dodali.
Zelenski se je še zahvalil Romuniji za njeno podporo in konstruktivno solidarnost predvsem v povezavi z varnostjo preskrbe s hrano.
Odkar je propadel dogovor o izvoru žita, je Rusija v zadnjih mesecih okrepila napade ob reki Donavi, ki meji na Ukrajino in Romunijo. Večkrat so na obmejnem območju v Romuniji odkrili tudi ostanke brezpilotnih letalnikov. Romunija je od začetka vojne pomembno križišče za prevoz blaga, predvsem žita. Pričakovati je, da bo sčasoma 60 odstotkov izvoza ukrajinskega žita potekalo čez Romunijo.
Zelenski se bo po napovedih danes srečal tudi z romunskim premierjem Marcelom Ciolacujem.
7.50 Zelenski: Rusija želi sprožiti še vojno na Bližnjem vzhodu
"Glede na dostopne informacije - zelo jasne - si Rusija želi sprožiti vojno na Bližnjem vzhodu, da bi lahko nov vir bolečine in trpljenja spodkopal svetovno enotnost, okrepil nesoglasja in nasprotovanja ter tako pomagal Rusiji uničiti svobodo v Evropi," je zatrdil Zelenski.
V luči nedavnega napada palestinskega gibanja Hamas je poudaril, da "iranski prijatelji Moskve odprto podpirajo tiste, ki so napadli Izrael", obenem pa ruske propagandiste obtožil naslajanja nad nasiljem, ki ga je deležen Izrael.
"In vse to je veliko večja grožnja, kot jo svet trenutno dojema," je dejal in posvaril pred možnostjo nove svetovne vojne. "Svetovne vojne v preteklosti so se začenjale z lokalnimi agresijami," je spomnil v izjavi, objavljeni tudi na spletni strani ukrajinskega predsedstva.
Zelenski je že večkrat izpostavil povezave med Rusijo in Iranom, ki naj bi ruski vojski dobavljal drone in drugo orožje, ki jih ta potem uporablja v napadu na Ukrajino.
V zadnjem sporočilu je tudi znova pozval k skupnemu boju proti terorizmu. "Hvaležen sem vsem voditeljem in državam, ki se zdaj v polnosti zavedajo nevarnosti in so pripravljeni sodelovati pri ohranjanju razmer pod nadzorom, pri preprečevanju širšega vmešavanja očitnim sponzorjem terorizma," je še dejal.
