Torek, 7. 11. 2023, 6.23
1 leto
622. dan vojne v Ukrajini
Rusija: Preprečili smo nov napad na Krim
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,26
Od začetka ukrajinske protiofenzive junija letos so se okrepili napadi ukrajinskih brezpilotnih letalnikov in raket na ozemlje enostransko priključenega Krima in Rusije, vključno z Moskvo.
Ruska zračna obramba je danes preprečila nov ukrajinski napad z brezpilotnimi letali na polotok Krim, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Ukrajina naj bi proti zasedenemu polotoku izstrelila 17 dronov, od tega naj bi jih devet sestrelila zračna obramba, preostale pa naj bi ruske sile prestregle, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
20.32 V ukrajinskem obstreljevanju Donecka šest mrtvih
19.28 Rusija odstopila od pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi
18.18 Prva nizozemska letala F-16 za Ukrajino na poti v Romunijo
10.40 Rusija naj bi preprečila nov napad z droni na Krim
6.15 Zelenski ni naklonjen izvedbi predsedniških volitev prihodnje leto
20.32 V ukrajinskem obstreljevanju Donecka šest mrtvih
V ukrajinskem obstreljevanju mesta Doneck v istoimenski regiji na vzhodu Ukrajine, ki ga zasedajo ruske sile, je bilo ubitih šest ljudi, 11 pa ranjenih, je danes sporočil vodja proruskih oblasti v regiji Denis Pušilin. Po njegovih besedah je ukrajinska vojska z raketnim sistemom himars zadela štiri cilje v mestu, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Šest ljudi je bilo ubitih, 11 pa ranjenih. Vsem ranjenim je zagotovljena zdravniška pomoč," je na družbenih omrežjih zapisal Pušilin in dodal, da so bile v napadu poškodovane le civilne stavbe, vključno z uradom za delo in socialno varnost. Po njegovih besedah so ukrajinske sile na mesto izstrelile rakete dolgega dosega, ki so jih Kijevu zagotovile ZDA.
Ukrajinski mediji so medtem poročali, da je bil v napadu močno poškodovan center za usposabljanje operaterjev brezpilotnih letalnikov. Ukrajinska vojska navedb še ni komentirala.
V zadnjem dnevu je sicer ukrajinska vojska na frontni črti zabeležila 78 spopadov z ruskimi silami. Slednje naj bi si še vedno prizadevale obkoliti mesto Avdijivka v regiji Doneck, na svoji spletni strani poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
"Sovražnikove ofenzivne akcije so bile neuspešne na območjih Stepove, Avdijivke in Tonenke v regiji Doneck, kjer so obrambne sile odbile več kot 20 napadov," je v poročilu zapisala ukrajinska vojska, ki medtem nadaljuje z dolgotrajno ofenzivo v smeri mesta Melitopol v regiji Zaporožje.
19.28 Rusija odstopila od pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi
Rusija je danes sporočila, da je uradno odstopila od Pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi (CFE). Gre za enega ključnih sporazumov o varnosti na stari celini po hladni vojni, ki je določil omejitve glede vojaškega oboroževanja med državami Nata in takratnega Varšavskega pakta s ciljem zmanjšanja morebitnih konfliktov med stranema.
Kot je danes sporočilo zunanje ministrstvo v Moskvi, je bil opolnoči "zaključen postopek za odstop Rusije od pogodbe CFE". S tem je pogodba, ki jo je Moskva preklicala že leta 2007, "končno postala zgodovina za Rusijo", je dodalo ministrstvo po poročanju tujih tiskovnih agencij.
"Pogodba CFE je bila sklenjena ob koncu hladne vojne, ko se je zdelo možno oblikovanje nove arhitekture globalne in evropske varnosti, ki bo temeljila na sodelovanju," je še navedlo zunanje ministrstvo.
V Moskvi so ob tem opozorili, da je "upoštevajoč neposredno odgovornost držav Nata za podžiganje konflikta v Ukrajini", pa tudi sprejem Finske v zavezništvo in prošnjo Švedske, formalna ohranitev pogodbe CFE postala nesprejemljiva z vidika varnostnih interesov Rusije. Odstop od pogodbe CFE je že sredi maja izglasoval spodnji dom ruskega parlamenta, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v dumi predstavil predlog o odstopu od pogodbe.
Washington in Nato sta danes obsodila rusko potezo ter vrnila z isto mero.
"Zaradi ruskega umika od CFE in njenega nadaljevanja agresije proti članici CFE Ukrajini so se v temelju spremenile okoliščine, ki so države članice zavezovale k spoštovanju CFE. ZDA zaradi tega od 7. decembra odstopajo od pogodbe," je sporočil svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan in dodal, da je bila odločitev sprejeta po posvetovanjih z zaveznicami v Natu.
Tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller je sicer dejal, da ruski umik od CFE nima praktičnih učinkov, saj da Moskva že od leta 2007 ne spoštuje določil pogodbe. "Njen umik od CFE pa izpostavlja spodkopavanje desetletij napredka pri vzpostavljanju preglednih in kooperativnih pristopov k evropski varnosti," je sporočil Miller.
Pogodba CFE iz leta 1990, podpisana leto dni po padcu berlinskega zidu, je določila omejitve glede kategorij konvencionalne vojaške opreme, ki sta jo zveza Nato in takratni Varšavski pakt lahko namestila. CFE je stopila v veljavo leta 1992 in določa, da nobena od podpisnic ne sme imeti svojih vojakov na ozemlju druge države podpisnice brez njenega privoljenja. Prav tako določa zgornjo mejo za namestitev težkega orožja v Evropi, kar vključuje bojne tanke, oklepnike, artilerijo, bojna letala in helikopterje.
18.18 Prva nizozemska letala F-16 za Ukrajino na poti v Romunijo
Prvih pet nizozemskih bojnih letal F-16 je na poti v Romunijo, kjer se bodo zanje usposabljali ukrajinski piloti, je danes sporočilo obrambno ministrstvo s sedežem v Haagu. Za vzdrževanje letal in usposabljanje pilotov bo poskrbel ameriški proizvajalec Lockheed Martin.
Nizozemska bo Ukrajini poslala od 12 do 18 lovcev F-16. Center za usposabljanje v Romuniji, kjer se bodo zanje usposabljali ukrajinski piloti, naj bi se odprl kmalu, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Romunski center za usposabljanje bo letala najprej uporabil za obnovitveni tečaj za najete inštruktorje. Temu bo sledilo usposabljanje pilotov," je pojasnilo nizozemsko ministrstvo in dodalo, da bodo usposabljanja potekala "le v zračnem prostoru Nata".
Za vzdrževanje letal in najmanj šestmesečno usposabljanje pilotov bo poskrbel ameriški proizvajalec letal F-16, podjetje Lockheed Martin. Še vedno pa ni jasno, kdaj bo Ukrajina lahko letala uporabila v boju proti ruski agresiji.
Poleg Nizozemske se je za dobavo lovcev F-16, za katere so v Kijevu dolgo prosili, avgusta odločila tudi Danska. Kmalu zatem sta dobavo letal Ukrajini napovedali tudi Norveška in Belgija. Danska je medtem avgusta že začela z usposabljanjem osmih ukrajinskih pilotov, navaja bruseljski portal Politico.
10.40 Rusija naj bi preprečila nov napad z droni na Krim
"V jutranjih urah je bil preprečen poskus Kijeva, da bi s 17 brezpilotnimi letali izvedel teroristični napad na rusko ozemlje. Zračna obramba je uničila devet ukrajinskih dronov, še osem pa smo jih prestregli nad Črnim morjem in ozemljem Krima," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Guverner Sevastopola Mihail Razvožajev, ki ga je nastavila Moskva, je na Telegramu zapisal, da je zračna obramba v bližini mesta sestrelila pet dronov. Padajoči ostanki naj bi padli na dvorišče hiše in poškodovali eno osebo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Od začetka ukrajinske protiofenzive junija letos so se okrepili napadi ukrajinskih brezpilotnih letalnikov in raket na ozemlje enostransko priključenega Krima in Rusije, vključno z Moskvo. Zadnji napad na Krim je Ukrajina izvedla v nedeljo, pri čemer je z vodenimi raketami napadla ladjedelnico. Po navedbah ruske strani je bila v napadu poškodovana ladja.
6.15 Zelenski ni naklonjen izvedbi predsedniških volitev prihodnje leto
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je izrekel proti nekaterim pobudam za izvedbo predsedniških volitev marca prihodnje leto kljub ruski agresiji. "Menim, da zdaj ni čas za volitve," je po poročanju tiskovnih agencij dejal v večernem videonagovoru.
Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, so se v zadnjem času v Ukrajini kljub vojnemu spopadu in pričakovanjem, da volitev ne bo, okrepili nekateri pozivi k njihovi izvedbi.
"Odločiti se moramo, da je zdaj čas obrambe, čas boja, od katerega je odvisna usoda države in ljudstva," je dejal Zelenski. Dejal je, da je to čas, ko mora biti država združena in ne razdeljena, še poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"In vsi razumemo, da je v času vojne, ko je veliko izzivov, popolnoma neodgovorno, da se tema volitev lahkotno in igrivo vrže v družbo," je po navedbah dpa poudaril Zelenski, ki je na položaju od maja 2019.
Zaradi vojne v državi so bile redne parlamentarne volitve, ki so bile po ustavi predvidene za konec oktobra, že odpovedane. Pred kratkim so se v ukrajinskih medijih pojavila ugibanja o domnevnih spremembah zakona, ki naj bi omogočile predsedniške volitve tudi v času vojne. Veljavni zakon namreč volitve predvideva šele po koncu vojne.
Sicer pa je Zelenski danes zjutraj še sporočil, da je ukrajinska vojska uničila rusko bojno ladjo Askold v ladjedelnici v Kerču.
