Četrtek, 8. 9. 2022, 7.48
9 mesecev, 3 tedne
Američani diplomatsko: Vidimo jasen in resničen napredek ukrajinske vojske
196. dan vojne v Ukrajini. Ukrajinske sile naj bi na območju Harkova zavzele več vasi, ki so jih zasedale ruske sile. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da ima dobre novice z območja Harkova, vendar ni navedel, katere kraje so zavzeli. Ruska hekerska skupina Killnet je napovedala vojno Japonski in napadla več spletnih strani japonske vlade. Z napadom so se želeli maščevati za podporo Japonske Ukrajini v vojni z Rusijo.
20.13 Blinken v Kijevu poudaril napredek ukrajinskih sil proti Rusiji
15.41 Baltske države in Poljska dosegle dogovor o omejitvah pri vstopu ruskih državljanov
12.30 Poljska: Obstaja resna nevarnost vojne z Rusijo
12.20 ZDA Ukrajini obljubile novo vojaško pomoč
10.30 Ruski hekerji napadli Japonsko
7.30 Ukrajinske sile naj bi zavzele nekaj vasi v okolici Harkova
20.13 Blinken v Kijevu poudaril napredek ukrajinskih sil proti Rusiji
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v Kijevu dejal, da ukrajinske sile dosegajo "jasen in resničen napredek" v boju proti Rusiji. Blinken, ki je danes nenapovedano obiskal ukrajinsko prestolnico, se je tam srečal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Ta se je zahvalil ZDA za podporo proti ruski agresiji.
Blinken je opozoril na ukrajinsko protiofenzivo, ki jo je pred nekaj tedni na jugu Ukrajine proti ruskim silam začel Kijev, in pri tem poudaril pogum in vztrajnost Ukrajincev.
Kot je dejal novinarjem, je še zelo zgodaj, vendar vidijo jasen in resničen napredek na terenu, zlasti na območju okoli Hersona, pa tudi zanimiv razvoj dogodkov v Donbasu na vzhodu Ukrajine.
Vodja ameriške diplomacije je po dvournem srečanju z Zelenskim povedal, da vidi "resnično učinkovitost" v protiofenzivi, ki jo je sprožila Ukrajina. "Ponosni smo na dejstvo, da naša podpora in podpora toliko drugih držav pomaga omogočiti to, kar počnejo Ukrajinci, prizadevajo si za osvoboditev ozemlja, ki ga je v tej agresiji zasedla Rusija," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Zelenski se je Blinknu zahvalil za podporo ZDA. "To je pomembno znamenje, da so ZDA z nami. Za nas je to zagotovilo, da lahko vzamemo nazaj svojo državo," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Obisk Blinkna sicer sovpada z napovedjo State Departmenta, da bodo Ukrajini in 18 drugim državam zaveznicam namenili dolgoročno vojaško pomoč v vrednosti 2,2 milijarde dolarjev.
Polovico od omenjene pomoči bo prejela Ukrajina, drugo polovico pa preostale države, ki jih po mnenju ameriškega zunanjega ministrstva ogroža Rusija. Med odobrenimi prejemniki so med drugim Moldavija, Gruzija, Estonija, Latvija, Litva, pa tudi Slovenija in več drugih držav nekdanje Jugoslavije, med njimi Hrvaška in BiH, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Dodatno vojaško pomoč v vrednosti okoli 675 milijonov dolarjev je Ukrajincem obljubil tudi ameriški obrambni minister Lloyd Austin, ki se je danes udeležil srečanja tako imenovane kontaktne skupine za Ukrajino v ameriškem vojaškem oporišču Ramstein v Nemčiji, na katerem so govorili o nadaljnji vojaški podpori tej državi v vojni z Rusijo.
Načelnik štaba združenih poveljstev ameriških oboroženih sil, general Mark Milley, je ob tem danes dejal, da je ruska invazija na Ukrajino vojaški neuspeh, saj so ruske sile dosegle le "manjši taktični uspeh v različnih delih vzhodne Ukrajine", poroča dpa.
Doslej so bili ruski strateški cilji poraženi, je dejal Milley na srečanju podpornic Ukrajine v Ramsteinu. Pri tem je omenil "resnične in merljive" vojaške uspehe Ukrajine. Kot je dejal, so ruske komunikacijske linije in dobavne verige močno načete, Moskva pa ima velike težave z oskrbo svojih sil in nadomestitvijo izgub na bojišču, še navaja dpa.
15.41 Baltske države in Poljska dosegle dogovor o omejitvah pri vstopu ruskih državljanov
Litva, Latvija, Estonija in Poljska so se dogovorile, da bodo najpozneje do 19. septembra uvedle omejitve pri vstopu ruskih državljanov z vizumi EU, so sporočili premierji štirih držav. Baltske države so se o tem dogovorile že v sredo, razlog za uvedbo omejitev pa je, kot so dejali, znatno povečanje priliva ruskih državljanov v EU.
"Menimo, da prihodi ruskih državljanov postajajo resna grožnja naši javni varnosti in vsemu schengenskemu območju, ki si ga delimo," so v skupni izjavi zapisali predsedniki vlad omenjenih držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dodali so, da so se "dogovorili o skupnem regionalnem pristopu ter izrazili politično voljo in trdno namero, da uvedejo začasne ukrepe na nacionalni ravni za ruske državljane, ki imajo vizume". Ti ukrepi naj bi "omejili vstop v schengensko območje ruskim državljanom, ki tja potujejo s turističnimi, kulturnimi, športnimi ali poslovnimi nameni".
Izjeme bodo veljale za disidente, v primeru humanitarnih ali družinskih razlogov in za imetnike dovoljenj za bivanje v državah članicah EU, navaja AFP.
"V celoti se zavzemamo za to, da je treba še naprej podpirati nasprotnike Putinovega režima in jim omogočiti, da zapustijo Rusijo," so poudarili predsedniki vlad, a obenem dodali, da je "nesprejemljivo, da lahko državljani države agresorke prosto potujejo po EU, medtem ko se ljudi v Ukrajini muči in pobija".
Premierji štirih držav so poudarili tudi, da si bodo, kar zadeva omejevanje potovanj ruskih državljanov, še naprej prizadevali za "skupni pristop na ravni EU", še navaja AFP.
Odločitev baltskih držav, ki se jim je zdaj pridružila Poljska, je prva tovrstna poteza v EU. V Estoniji sicer že od sredine avgusta velja blažja prepoved, v skladu s katero je vstop v državo omejen le ruskim državljanom s schengenskimi vizumi, ki so jih izdali estonski organi.
Evropska komisija je v torek predlagala popolno zamrznitev izvajanja sporazuma o poenostavljenem izdajanju vizumov med EU in Rusijo. Če se bo to res zgodilo, bodo ruski državljani precej težje pridobili schengenske vizume.
Za zamrznitev sporazuma so se sicer pred tednom dni na neuradnem zasedanju v Pragi že zavzeli zunanji ministri EU. Moskva je zamrznitev sporazuma označila za absurdno potezo, Kijev pa za polovičen ukrep.
12.30 Poljska: Obstaja resna nevarnost vojne z Rusijo
Namestnik poljskega obrambnega ministra Marcin Ociepa je v sredo dejal, da meni, da obstaja resna nevarnost vojne z Rusijo v od treh do desetih letih in da je treba preostali čas izkoristiti za opremljanje vojaških sil.
#Poland highly appreciates the risk of a war with Russia in the next ten years and because of this they want to increase funding for the army - Deputy Defense Minister Marcin Ociepa. pic.twitter.com/MSsn4jQ6Ow
— NEXTA (@nexta_tv) September 7, 2022
"Obstaja resna nevarnost vojne z Rusijo, ki bi se lahko zgodila v od treh do desetih letih," je Ociepa dejal za poljski časopis Dziennik Gazeta Prawna.
Dodal je, da bo ta mogoči izid odvisen od razvoja vojne med Rusijo in Ukrajino. "Ta čas bi morali izkoristiti za popolno prenovo opreme poljske vojske. Naša naloga je najti ta denar in ga pravilno porabiti," je še dejal Ociepa.
V osnutku državnega proračuna za prihodnje leto so po besedah Ociepa predvideni rekordni izdatki za vojsko - več kot 97 milijard poljskih zlotov (približno 20 milijard dolarjev), od tega je 40 milijard zlotov kapitalskih izdatkov namenjenih predvsem izvajanju investicij in investicij nakupov ministrstva za narodno obrambo.
12.20 ZDA Ukrajini obljubile novo vojaško pomoč
ZDA bodo Ukrajini namenile dodatno vojaško opremo v vrednosti 675 milijonov dolarjev, je ob začetku pogovorov z zavezniki v Nemčiji, namenjenih prav tej temi, danes napovedal ameriški obrambni minister Lloyd Austin. Izrazil je tudi prepričanje, da se učinki vojaške podpore tujih držav Ukrajini kažejo na bojišču.
Austin je spregovoril v ameriškem vojaškem oporišču v Ramsteinu v Nemčiji, kjer gosti srečanje zavezniških držav, t. i. kontaktne skupine za Ukrajino o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini v vojni z Rusijo.
Izpostavil je začetek protiofenzive ukrajinskih sil na jugu države in presodil, da so tam vidni učinki te pomoči iz tujine. "Zdaj smo priča vidnemu uspehu naših skupnih prizadevanj na bojišču," je dejal in dodal, da so zaveznice v tem dolgoročno.
Napovedal je tudi novo ameriško pomoč, ki po njegovih besedah med drugim vključuje samovozne havbice, vodene rakete in topniško strelivo. Pričakovati je, da bodo novo pomoč danes napovedale tudi druge države.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo potrdil, da so ukrajinske sile na območju Harkova zavzele več vasi, ki so jih pred tem zasedale ruske sile. Te so namreč del harkovske regije zasedle kmalu po začetku napada na Ukrajino 24. februarja.
10.30 Ruski hekerji napadli Japonsko
Ruska hekerska skupina Killnet je napovedala vojno Japonski in napadla več spletnih strani japonske vlade, je po poročanju španske tiskovne agencije EFE povedal generalni sekretar vlade Hirokazu Macuno. Z napadom so se želeli maščevati za podporo Japonske Ukrajini v vojni z Rusijo, je dodal.
20 Japanese government websites spread over 4 ministries were down for several hours after a DDoS attack. Hackergroup Killnet claimed responsibility.https://t.co/CBbamw9qXe#ddos #japan #killnet #ddosattack #cyberattack #cybersecurity #websecurity #itsecurity #cybercrime
— Link11 (@Link11GmbH) September 7, 2022
"Dobili smo potrditev, da je ta skupina napovedala vojno proti nam ter da namerava napasti tudi spletne strani podzemnih železnic v Tokiu in Osaki," je novinarjem povedal Macuno.
V sredo so bile nekaj ur težave z dostopnostjo spletnih strani tokijske in osaške podzemne železnice, a to ni vplivalo na delovanje železnice. Spletni strani sta danes znova dostopni, navaja EFE.
Skupina Killnet, ki je v zadnjem času izvedla več kibernetskih napadov na države, ki podpirajo Ukrajino, je več ur pred Macunovo izjavo objavila video, v katerem trdi, da stoji za napadom na Japonsko.
"Pozorni morate biti na stanje v svetu. Rusija v Ukrajini ne izvaja kriminalnih dejanj, ampak ščiti ljudi. Mi nismo ruska vlada," so po poročanju EFE dejali v posnetku, ki je imel japonske podnapise.
Macuno je povedal, da so informacijski sistemi vladnih institucij pod stalnim nadzorom in da je okrepljeno varovanje izmenjave informacij med ministrstvi.
Hekerji so po navedbah EFE napadli okoli 20 spletnih strani štirih japonskih ministrstev. Šlo je za napade za porazdeljeno zavrnitev storitve (DDoS), v katerih z izjemno povečanim številom hkratnih dostopov ohromijo delovanje storitev.
Japonska je v odzivu na ruski napad na Ukrajino prepovedala uvoz različnih izdelkov iz Rusije in zamrznila premoženje nekaterih Rusov, med njimi premierja Mihaila Mišustina.
7.30 Ukrajinske sile naj bi zavzele nekaj vasi v okolici Harkova
V Ukrajini je bilo že nekaj dni slišati, da so ukrajinske sile na območju Harkova dosegle preboj, vendar tega uradno ni nihče potrdil, piše BBC.
Tudi Zelenski v večernem nagovoru na družbenih omrežjih ni povedal, za katere vasi gre, češ da zdaj ni čas za to, dejal je le, da ima dobre novice. "Mislim, da smo vsi ponosni na naše vojake," je dejal in omenil tri enote, ki so se še posebej izkazale.
Ukrajina naj bi v zadnjih tednih okrepila napade, vendar je malo znanega o napovedani protiofenzivi na vzhodu in jugu države. Glede na navedbe ruskih poročevalcev naj bi ukrajinske sile od torka napredovale na območju kraja Balaklija, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa navaja STA.
Del harkovske regije so ruske sile zasedle kmalu po začetku napada na Ukrajino 24. februarja, stalno napadajo tudi drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, ki pa jim ga nikoli ni uspelo zavzeti.
87