Ponedeljek, 4. 9. 2023, 6.25
1 leto, 3 mesece
558. dan vojne v Ukrajini
Putin: Ukrajina poskuša napasti ruska črnomorska plinovoda
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,52
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes Ukrajino obtožil poskusov napadov na plinovoda v Črnem morju, po katerih Rusija Turčiji dobavlja plin. Ukrajini tudi očita, da z brezpilotnimi letalniki nenehno napada ruske ladje, ki v Črnem morju ščitijo plinovode.
19.11 Putin: Ukrajina poskuša napasti ruska črnomorska plinovoda
18.01 Rusija opustila obsežne vojaške vaje: Letos jih izvajamo v Ukrajini
16.56 Putin: Novega sporazuma o žitu ne bo, dokler Zahod ne izpolni mojih zahtev
16.10 Ukrajinska poslanka: Romunija zanika strmoglavljenje drona v izogib vstopu Nata v vojno
15.17 Ukrajina je objavila poročilo o protiofenzivi
13.20 Putin in Erdogan na pogovorih v Sočiju o obnovi sporazuma o žitu
12.52 Ukrajina poroča o vojaških uspehih v bližini Bahmuta in na jugu države
12.39 Ameriška senatorja: Slovenija glede Ukrajine na pravi strani zgodovine
11.02 Ukrajina: V Romuniji eksplodirala ruska brezpilotna letala
10.00 Zelenski že ima novega obrambnega ministra
7.40 Ukrajina: Rusi so napadli pristanišče za izvoz žita
7.20 Rusija: Uničili smo štiri vojaške čolne z ukrajinskimi vojaki
6.15 Šolanje ukrajinskih pilotov v Franciji
19.11 Putin: Ukrajina poskuša napasti ruska črnomorska plinovoda
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes Ukrajino obtožil poskusov napadov na plinovoda v Črnem morju, po katerih Rusija Turčiji dobavlja plin. Ob tem je ukrajinsko protiofenzivo označil za neuspešno, s čimer se je odzval na navedbe Kijeva s konca tedna, da so ukrajinske sile prebile prvo rusko obrambno črto na jugu države.
"Poskušajo napasti plinovoda TurkStream in Blue Stream, po katerih plin iz Rusije prihaja v Turčijo," je danes na skupni novinarski konferenci s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom v Sočiju dejal Putin. Pojasnil je, da plinovode sicer ščitijo ruske ladje, vendar so tudi te nenehno tarče ukrajinskih napadov.
Po navedbah ruskega predsednika Ukrajina napade med drugim izvaja z brezpilotnimi letalniki, ki jih izstreljuje iz svojih črnomorskih pristanišč. Kot je danes ob robu srečanja med Putinom in Erdoganom dejal ruski obrambni minister Sergej Šojgu, so ukrajinski napadi z brezpilotnimi letalniki eden od razlogov, zakaj je Rusija julija odstopila od sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja.
Po besedah Šojguja je prvotni žitni dogovor, ki sta ga sprti strani sprejeli ob posredovanju Turčije in Združenih narodov, predvideval, da se ukrajinska pristanišča ne bodo uporabljala za napade na rusko infrastrukturo, vendar je Kijev to kršil, poročajo tuje tiskovne agencije.
18.01 Rusija opustila obsežne vojaške vaje: Letos jih izvajamo v Ukrajini
Rusija je po besedah obrambnega ministra odpovedala letošnje obsežne vojaške vaje Zahod.
Državna tiskovna agencija RIA je navedla besede Sergeja Šojguja, ki je dejal: "Letos izvajamo vaje v Ukrajini."
Zadnje vaje Zapad (Zahod), v katerih je sodelovalo 200 tisoč vojakov in so bile izvedene z Belorusijo, so potekale septembra pred dvema letoma, pet mesecev pred rusko invazijo na Ukrajino.
Po navedbah britanskega obrambnega ministrstva naj bi Rusiji primanjkovalo potrebnih vojakov in opreme za letošnje vaje, medtem ko je vključena v 19-mesečni konflikt.
Se pa Rusija menda o skupnih vojaških vajah pogovarja s Severno Korejo, po poročanju Sky News navaja Šojgu.
Do tega prihaja v času, ko so ZDA izrazile zaskrbljenost zaradi vse večjega vojaškega sodelovanja med tema državama.
Tiskovna agencija Interfax je citirala Šojguja: "Zakaj pa ne? To so naši sosedje. Obstaja star ruski pregovor: sosedov si ne izbiraš in s sosedi je bolje živeti v miru in harmoniji."
Na vprašanje o možnostih skupnih vaj med državama je odgovoril, da o njih res razmišljajo.
Južnokorejska obveščevalna agencija je po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap tudi omenila, da je Šojgu severnokorejskemu voditelju Kim Džong Unu predlagal izvedbo pomorske vaje, v kateri bi sodelovale Rusija, Severna Koreja in Kitajska.
16.56 Putin: Novega sporazuma o žitu ne bo, dokler Zahod ne izpolni mojih zahtev
Vladimir Putin je dejal, da novega sporazuma o dobavi žita prek Črnega morja ne bodo obravnavali, dokler Zahod ne bo izpolnil njegovih posebnih zahtev.
"Pripravljeni smo razmisliti o možnosti oživitve sporazuma o izvozu žita ... In to takoj, ko bodo vsi sporazumi o odpravi omejitev ruskega kmetijskega izvoza v celoti izvedeni," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Putin na novinarski konferenci po pogovorih z Recepom Tayyipom Erdoğanom. Ob tem je znova poudaril, da zahodne sankcije ovirajo izvoz ruskega žita, gnojil in kmetijske tehnologije.
Putin je še razkril, da je Rusija v napredni fazi sklenitve pakta o prosti dobavi žita šestim afriškim državam.
Erdogan, ki Putina podpira, je odigral ključno vlogo pri omogočanju začetnega dogovora, ki je zagotovil varen izvoz žita iz Ukrajine.
Turčija si prizadeva oživiti sporazum iz leta 2022, ki so ga podprli ZN in je omogočal varen prehod žita iz treh ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Rusija je julija odstopila od dogovora, odtlej pa izvedla več zračnih napadov na ukrajinsko pristaniško infrastrukturo.
Turčija, članica Nata, ki kljub vojni v Ukrajini ohranja dobre odnose tako z Moskvo kot s Kijevom, po poročanju AFP upa, da bo sporazum o žitu uporabila kot podlago za ponovni začetek mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino.
Erdoğan je še dejal, da bi morala Ukrajina omiliti svoje pogajalsko stališče do Rusije v pogovorih za oživitev sporazuma o izvozu žita. "Ukrajina bi morala še posebej omiliti svoj pristop, da bi lahko naredila skupne korake z Rusijo," je Erdogan dejal novinarjem ob Vladimirju Putinu po srečanju voditeljev v Sočiju.
Prav tako pa bi moralo biti po njegovih besedah več žita namenjenega Afriki, ne evropskim državam, poroča Reuters.
16.10 Ukrajinska poslanka: Romunija zanika strmoglavljenje drona v izogib vstopu Nata v vojno
Ukrajinska političarka trdi, da je vzrok za romunsko zanikanje eksplozije ruskih brezpilotnih letalnikov želja, da bi se izognili stopnjevanju konflikta. Romunija je članica Nata, Oksana Savčuk pa je za ukrajinsko televizijo dejala, da verjame, da poskuša Romunija preprečiti, da bi vojaško zavezništvo zdrsnilo v neposredno vojno z Rusijo. Ukrajina je pred tem danes sporočila, da so nekateri brezpilotni letalniki, ki so leteli blizu meje z Romunijo, eksplodirali na romunskem ozemlju, a je Romunija to "kategorično" zanikala.
Romunskega ozemlja med napadom na ukrajinsko pristanišče čez reko Donavo niso zadeli ruski brezpilotni letalniki ali ruševine, je v ponedeljek dejala romunska zunanja ministrica Luminita Odobescu. "Tveganje seveda obstaja, ker je to, kar se je tam zgodilo, zelo blizu naših meja. Vidimo, da Rusija cinično nadaljuje napade na civilno infrastrukturo in Ukrajini ne dovoli izvoza svojega žita. Seveda obstaja tveganje za nesreče ali incidente, a do zdaj tega ni bilo," je povedala novinarjem ob robu obiska v Berlinu.
Ukrajinska stran pri tem trdi, da ima fotografske dokaze, da so ruski brezpilotni letalniki napadli romunsko ozemlje med nočnim zračnim napadom na Izmail, je po poročanju Sky News na tiskovni konferenci v Kijevu dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
15.17 Ukrajina je objavila poročilo o protiofenzivi
Ukrajinske sile na jugu si še naprej prizadevajo razširiti in poglobiti ozemlje, ki so ga zavzele, proti strateškemu središču Tokmak. Oblasti so v preteklih dveh dneh povedale, da enote utrjujejo zmago po preboju prve ruske obrambne črte, ki je sestavljena predvsem iz gostih minskih polj okoli vasi Robotine.
"V preteklih dneh smo dosegli uspehe na območju Novodanilivke in Novoprokopivke. Ukrajinske oborožene sile se tam utrjujejo," je dejala namestnica obrambnega ministra Hana Maljar. Novoprokopivka je južno od vasi Robotine, blizu naslednje črte stalne ruske obrambe in naslednja tarča za ukrajinske sile, skupaj z vasjo Verbove bolj vzhodno.
"V regijah Zaporožja in Hersona je sovražnik v defenzivi, obstreljevanje se nadaljuje. Intenzivnost obstreljevanja na jugu ostaja na ravni od 4.000 do 4.500 sovražnikovih napadov na teden," je povedala Maljarjeva.
Vendar pa v ruskih uradnih poročilih trdijo, da so ukrajinska prizadevanja za napredovanje odbita. "Ukrajinske enote so spremenile svoj fokus in bolj aktivno napadajo zahodno od Verbova in vzhodno od Urožajna, vendar so bili vsi napadi odbiti, položaje smo zadržali," je za Rusija 24 povedal Denis Pušilin, vodja samooklicane Ljudske republike Doneck.
Pušilin je dejal, da je ukrajinski cilj "iti dlje, do glavne točke (ruske, op. p.) obrambne črte, in se glede na omejen čas, preden se vreme poslabša, premakniti v smeri Tokmaka".
Maljarjeva je ob tem dejala, da rusko ofenzivno težišče ostaja na vzhodni fronti. "Sovražnik nenehno poskuša napredovati v smeri Limana, Kupjanska, Mariinke in Avdjiivke," je pojasnila. Kar zadeva Bahmut, je dejala, da se boji nadaljujejo južno in severno od mesta, Rusi pa poskušajo "brez uspeha" znova zavzeti izgubljena ozemlja.
13.20 Putin in Erdogan na pogovorih v Sočiju o obnovi sporazuma o žitu
V ruskem črnomorskem letovišču Soči sta se danes sešla ruski in turški predsednik Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdogan. Putin je ob začetku srečanja dejal, da je Rusija odprta za pogovore o obnovitvi sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja, Erdogan pa je napovedal pomembno izjavo o izvozu ukrajinskega žita, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Verjamem, da bo sporočilo, ki ga bom podal na novinarski konferenci po najinem srečanju, zelo pomembno za svet, zlasti za afriške države," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil Erdogan ob začetku pogovorov s Putinom.
"Vem, da nameravate odpreti vprašanje sporazuma o žitu. Odprti smo za pogajanja o tem," pa je ob začetku srečanja dejal Putin.
Turčija si prizadeva oživiti sporazum, ki so ga podprli ZN in je omogočal varen prehod žita iz treh ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Rusija je julija odstopila od dogovora, od takrat pa izvedla več zračnih napadov na ukrajinsko pristaniško infrastrukturo.
Turčija, članica Nata, ki kljub vojni v Ukrajini ohranja dobre odnose tako z Moskvo kot s Kijevom, po poročanju AFP upa, da bo sporazum o žitu uporabila kot podlago za ponovni začetek mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino.
To je sicer prvo srečanje ruskega in turškega predsednika, odkar je bil Erdogan maja znova izvoljen na položaj. Turškega predsednika v Sočiju spremlja številčna delegacija, v kateri so med drugim ministri za obrambo, zunanje zadeve, energetiko in finance.
Po napovedih bosta Putin in Erdogan govorila tudi o dvostranskih in regionalnih vprašanjih. Turški predsednik je dejal, da želi Ankara povečati letno trgovino z Moskvo z 62 milijard dolarjev na 100 milijard dolarjev. Kot je dodal, podpira prizadevanja Rusije, da bi bil del te trgovine v ruski in turški valuti, še poroča AFP.
12.52 Ukrajina poroča o vojaških uspehih v bližini Bahmuta in na jugu države
V preteklem tednu so ukrajinske sile osvobodile še tri kvadratne kilometre v okolici Bahmuta, s čimer se je skupno območje okoli mesta, ki so ga ponovno zavzeli od začetka ukrajinske protiofenzive, povečalo na 47 kvadratnih kilometrov, je danes na Telegramu zapisala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar.
Ruske sile medtem poskušajo s protinapadi ponovno zavzeti izgubljeno ozemlje južno od Bahmuta, je še povedala Maljarjeva in dodala, da napadajo tudi na drugih delih fronte v vzhodni Ukrajini, na primer blizu Kupjanska v pokrajini Harkov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajinske sile so dosegle uspeh tudi v bližini mest Novodanilivka in Novoprokopivka na območju Zaporožja na jugu države. "Sovražnik na jugu ima znatne izgube v osebju, orožju in opremi," je dejala Maljarjeva po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Kijev je že pred dnevi poročal tudi o ponovnem zavzetju vasi Robotine na strateško pomembnem ozemlju v bližini polotoka Krim.
Od začetka protiofenzive junija naj bi ukrajinske sile ponovno zavzele približno 250 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki ga je med invazijo na Ukrajino pred 18 meseci zasedla Rusija. Vključno s Krimom, ki si ga je Moskva priključila leta 2014, Rusija še vedno zaseda okoli sto tisoč kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
12.39 Ameriška senatorja: Slovenija glede Ukrajine na pravi strani zgodovine
Ameriška senatorja Lindsey Graham in Bob Menendez sta danes ob koncu obiska v Sloveniji pohvalila pomoč, ki jo Slovenija zagotavlja Ukrajini, ter poudarila, da se je Slovenija glede vojne v Ukrajini znašla "na pravi strani zgodovine". Glede konca vojne v tej državi sta sicer dejala, da je pomembneje kot to, kdaj se vojna konča, predvsem to, na kakšen način se bo končala.
V zadnjih dneh se je v Sloveniji mudila delegacija ameriških kongresnikov. Pred odhodom sta danes izjavo za medije dala republikanec Graham in demokrat Menendez, ki sta govorila predvsem o vojni v Ukrajini, vlogi Slovenije na Zahodnem Balkanu in pomoči, ki jo lahko ZDA ponudijo Sloveniji po uničujočih poplavah v začetku avgusta.
Najvišja tovrstna delegacija iz ZDA v zadnjih šestih letih se je ob obisku v Sloveniji med drugim sestala s premierjem Robertom Golobom in predstavniki vlade ter predsednico države Natašo Pirc Musar.
Senatorja Graham in Menendez sta obljubila ameriško pomoč Sloveniji po poplavah. Dejala sta, da naj bi ZDA zagotovile predvsem pontonske mostove, s čimer bi pomagali premostiti čas, ki bo potreben za obnovo ključne infrastrukture, ki je bila uničena v poplavah.
Ameriška senatorja sta omenila tudi vodilno vlogo Slovenije pri procesu priključevanju držav Zahodnega Balkana evroatlantskim povezavam. Dodala sta, da bo lahko Slovenija v prihodnjih letih dodatno pomagala tem državam tudi kot članica Varnostnega sveta Združenih narodov.
11.02 Ukrajina: V Romuniji eksplodirala ruska brezpilotna letala
Ponoči so Rusi napadli ukrajinska območja nedaleč od romunske meje. Nekaj dronov je padlo in eksplodiralo na ozemlju Romunije, članice zveze Nato, so sporočili z ukrajinskega zunanjega ministrstva.
Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so sestrelile 23 od 32 brezpilotnih letal šahed iranske izdelave, ki so jih izstrelili iz Rusije in z zasedenega Krima.
Romunija navedbe Ukrajine zanika.
"Po informacijah ukrajinske mejne straže so ruski droni iranske izdelave ponoči padli in eksplodirali na ozemlju Romunije," je na družbenih medijih sporočil tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko.
"To je še ena potrditev, da ruski raketni teror predstavlja veliko varnostno grožnjo ne samo Ukrajini, ampak tudi sosednjim državam, vključno z državami članicami Nata," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisal Nikolenko.
Tiskovni predstavnik ukrajinske mejne straže Andrij Demčenko je za AFP povedal, da je Nikolenkovo poročilo "zanesljivo" in da so opazili dve detonaciji. "Ponoči smo zabeležili dve detonaciji na ozemlju Romunije blizu pristanišča Izmail med ruskim napadom," je dejal.
Romunija je medtem odločno zanikala, da bi med omenjenim napadom na njena tla padli ruski droni. Obrambno ministrstvo "spremlja razmere v realnem času" in "v nobenem trenutku" ruski napadi na infrastrukturo na Donavi, blizu romunske meje, "niso predstavljali neposredne vojaške grožnje nacionalnemu ozemlju ali teritorialnim vodam Romunije", je navedlo v izjavi.
10.00 Zelenski že ima novega obrambnega ministra
Oleksij Reznikov
Ukrajinski predsednik Zelenski je sinoči napovedal, da bo v tem tednu od parlamenta zahteval, naj razreši obrambnega ministra Oleksija Reznikova, nadomestil pa naj bi ga Rustem Umerov. 41-letni krimski Tatar, sicer ekonomist in nekdanji poslanec, je od lani na čelu sklada za državno premoženje, sodeloval pa naj bi tudi v pogajanjih glede sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja.
"Odločil sem se razrešiti ukrajinskega obrambnega ministra. Oleksij Reznikov je preživel več kot 550 dni vojne. Menim, da ministrstvo potrebuje nove pristope ter druge oblike interakcije z vojsko in družbo kot celoto," je dejal Zelenski, ki je Reznikova razrešil v nedeljo, poroča Sky News.
Zamenjavo obrambnega ministra mora potrditi še parlament, pričakuje pa se, da bo to spremembo podprla večina poslancev vrhovne rade.
"Predložil sem odstopno izjavo Ruslanu Stefančuku, predsedniku ukrajinskega parlamenta," je Reznikov sporočil na družbenih omrežjih.
"V čast mi je bilo služiti ukrajinskemu ljudstvu in delati za ukrajinsko vojsko zadnjih 22 mesecev, kar je bilo najtežje obdobje v sodobni zgodovini Ukrajine," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Odločitev o razrešitvi Reznikova s položaja je bila pričakovana, saj se je o zamenjavi na čelu obrambnega ministrstva ugibalo že dlje časa.
Zelenski se je za zamenjavo Reznikova odločil po več korupcijskih škandalih, ki so pretresli obrambno ministrstvo. Januarja je tako izbruhnila korupcijska afera zaradi nepravilnosti pri nakupu hrane za vojake po cenah, ki so bile do trikrat višje od maloprodajnih cen v trgovinah.
Rustem Omerov
7.40 Ukrajina: Rusi so napadli pristanišče za izvoz žita
Nekaj po polnoči so ukrajinske zračne sile prebivalce pristanišča Izmail, enega od dveh glavnih izvoznih pristanišč Ukrajine za žito na reki Donavi v regiji Odesa, pozvale, naj poiščejo zatočišče.
Ukrajinske sile so nad Odeso ponoči sestrelile 17 ruskih brezpilotnih letalnikov, je sporočil tamkajšnji guverner Oleg Kiper in dodal, da so napadi povzročili škodo v okrožju ob reki Donavi, ki meji na Romunijo. Napad, ki naj bi bil usmerjen na ukrajinsko pristanišče Izmail, po njegovih besedah ni zahteval žrtev.
"V več naseljih okrožja Izmail so bili poškodovani skladišča in proizvodni obrati, kmetijski stroji in oprema industrijskih podjetij," je povedal Kiper. Izbruhnilo je tudi več požarov zaradi padajočih razbitin, vendar pa so požare nato pogasili, je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
V Sočiju naj bi se danes srečala Putin in Erdogan, medtem ko si Ankara in Združeni narodi prizadevajo oživiti dogovor o ukrajinskem izvozu žita, ki je pomagal ublažiti svetovno prehransko krizo. Ankara je pogovore označila za ključne za dosego dogovora, poroča hrvaški Index.
7.20 Rusija: Uničili smo štiri vojaške čolne z ukrajinskimi vojaki
#UPDATE Russia says it destroyed four Ukrainian military boats carrying troops in the Black Sea.
— AFP News Agency (@AFP) September 4, 2023
"During the night of September 4, 2023, in the northwestern part of the Black Sea, naval aviation aircraft of the Black Sea Fleet destroyed 4 'Willard Sea Force' US-made high-speed… pic.twitter.com/kGNGGR35ID
Letalo mornariškega letalstva Črnomorske flote je v noči na 4. september uničilo štiri hitre vojaške čolne ameriške proizvodnje Willard Sea Force z desantnimi skupinami, je v ponedeljek na Telegramu objavilo rusko obrambno ministrstvo, poroča CNN.
Čolni so bili na poti proti rtu Tarhankut na severozahodni obali Krima. Ukrajina se na navedbe še ni odzvala.
Število ukrajinskih napadov na okupirani polotok Krim se je v zadnjih tednih povečalo, Rusija pa trdi, da je preprečila številne poskuse napadov.
6.15 Šolanje ukrajinskih pilotov v Franciji
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sinočnjem videonagovoru dejal, da je v pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom dosegel zelo pomemben dogovor o usposabljanju ukrajinskih pilotov v Franciji. "Naša koalicija sodobnih borcev postaja vse močnejša," je dejal Zelenski.
"Z Macronom sem se dogovoril o šolanju ukrajinskih pilotov," je v sinočnjem videonagovoru dejal Zelenski, a ni pojasnil, za kakšno usposabljanje gre.
Francija nima bojnih letal F-16, ki sta jih Ukrajini pred kratkim obljubili Danska in Nizozemska, temveč bojna letala rafale francoske izdelave in prejšnje generacije letal mirage 2000.
Emmanuel Macron in Volodimir Zelenski.
