Torek, 6. 12. 2022, 6.32
1 leto, 4 mesece
286. dan vojne v Ukrajini
Zelenski obiskal ranjene vojake v Harkovu in se fotografiral z njimi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,40
41
"Najlepša hvala, ker ste rešili naše borce in našim junakom pomagali preživeti. Pazite nase, saj skrbite za Ukrajino," je Zelenski dejal zdravnikom, ranjenim vojakom pa se je zahvalil za "junaštvo, s katerim ste branili državo, našo neodvisnost in ozemlje".
286. dan vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je ob današnjem dnevu oboroženih sil obiskal ranjene vojake v severovzhodni regiji Harkov. Na posnetku, ki so ga objavili v njegovem uradu, je mogoče videti, kako zdravnikom, ki so bili na bojiščih, podeljuje nagrade, ter se pogovarja in fotografira z ranjenimi vojaki.
19.49 Zelenski obiskal ranjene vojake v Harkovu in se fotografiral z njimi
17.37 Zaradi novega zakona iz ruskih knjigarn umaknili knjige z LGBT tematiko
15.05 Macron zavrnil polemike o varnostnih jamstvih Rusiji
13.36 Ukrajinska veleposlaništva na Danskem in v Romuniji prejela nove krvave pakete
12.34 Zelenski obiskal mesto Slovjansk blizu fronte v Donbasu
12.06 Beloruska opozicijska voditeljica po zdravljenju ponovno v zaporu
11.10 V Ukrajini obnavljajo infrastrukturo za dostop do električne energije
10.58 Na ozemlju regije Herson pod ruskim nadzorom bodo kot uradno valuto uvedli rubelj
10.34 Kritiziral napad na Ukrajino, zdaj mu grozi devet let zapora
9.21 Kanada bo Ukrajini zagotovila bombne obleke in sisteme za razminiranje
8.53 Ruski napadi na južno in osrednjo Ukrajino
8.02 Napadi tudi v regiji Zaporožje
6.59 Nov napad z dronom zadel letalsko oporišče Kursk v Rusiji
6.31 Zaharova: Ni govora o umiku ruskih sil iz jedrske elektrarne Zaporožje
19.49 Zelenski obiskal ranjene vojake v Harkovu in se fotografiral z njimi
Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je ob današnjem dnevu oboroženih sil obiskal ranjene vojake v severovzhodni regiji Harkov. Na posnetku, ki so ga objavili v njegovem uradu, je mogoče videti, kako zdravnikom, ki so bili na bojiščih, podeljuje nagrade ter se pogovarja in fotografira z ranjenimi vojaki.
"Najlepša hvala, ker ste rešili naše borce in našim junakom pomagali preživeti. Pazite nase, saj skrbite za Ukrajino," je Zelenski dejal zdravnikom, ranjenim vojakom pa se je zahvalil za "junaštvo, s katerim ste branili državo, našo neodvisnost in ozemlje".
17.37 Zaradi novega zakona iz ruskih knjigarn umaknili knjige z LGBT tematiko
Knjigarne po vsej Rusiji morajo s svojih polic umakniti dela, povezana s tematiko LGBT, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal nov zakon, ki razširja prepoved propagande LGBT ter omejuje homoseksualno vedenje in izražanje.
Leta 2013 so v Rusiji podpisali zakon, ki je prepovedoval promoviranje "netradicionalnih" spolnih odnosov med mladoletniki. Novi zakon, podpisan v ponedeljek, prepoveduje vsakršno širjenje takšnih informacij. Vsako dejanje ali informacija, ki se šteje za poskus spodbujanja homoseksualnosti – bodisi v javnosti, na internetu, v filmih, knjigah ali oglasih – je lahko kaznovana z visoko denarno kaznijo.
Novi zakon namreč prepoveduje oglaševanje, medijske in internetne vire, knjige, filme in gledališke produkcije, za katere se domneva, da vsebujejo takšno "propagando".
15.05 Macron zavrnil polemike o varnostnih jamstvih Rusiji
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes ob prihodu na vrh EU−Zahodni Balkan v Tirani zavrnil polemike o varnostnih jamstvih Rusiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tako se je odzval na kritike Kijeva in vzhodnoevropskih držav na njegov predlog, da bi morala Rusija od Zahoda v prihodnje dobiti varnostna zagotovila.
"Mislim, da ne bi smeli ustvarjati polemik, če jih ni," je danes novinarjem dejal Macron po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Dodal je, da idejo o varnostnih jamstvih Moskvi zagovarja že od vsega začetka in da si je že ob srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Kremlju 7. februarja prizadeval Rusiji zagotoviti jamstva glede prisotnosti Nata na njenih mejah, s čimer bi preprečili vojno v Ukrajini.
Francoski predsednik, ki se bo po napovedih v prihodnjih dneh sešel na pogovorih s Putinom, je v soboto dejal, da se je z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom pogovarjal o varnostni arhitekturi, v kateri želimo živeti v prihodnje. Ob tem je omenil, da bi morala Rusija dobiti varnostna jamstva, ko bo z Ukrajino sedla za pogajalsko mizo. "Ena od ključnih točk je strah pred prihodom Nata na njen prag, pred namestitvijo orožja, ki lahko ogrozi Rusijo," je dejal za francosko televizijo TF1.
Te izjave so razburile Ukrajino in nekatere vzhodnoevropske države, ki Macronu očitajo preveliko popustljivost do Moskve. "Nekdo želi zagotoviti varnostna jamstva teroristični in morilski državi," je tvitnil sekretar ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost in obrambo Oleksij Danilov.
Namestnik poljskega zunanjega ministra Marcin Przydacz je ocenil, da je Macron s svojimi izjavami naredil napako in da bi moral Zahod vztrajati pri politiki izolacije Moskve. Menil je še, da Putina vsako popuščanje okrepi. Podpredsednik latvijske vlade Artis Pabriks je za časnik Financial Times dejal, da zamisel o zagotovitvi varnostnih jamstev Rusiji pomeni, da smo se ujeli v past Putina, ki trdi, da sta za vojno v Ukrajini odgovorna Zahod in Kijev.
Na Macronove izjave se je v ponedeljek odzval tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Poudaril je, da bodo konflikt v Ukrajini končali z zagotovitvijo varnostnih jamstev za Ukrajino. "O Rusiji se bomo pogovarjali pozneje," je dodal.
13.36 Ukrajinska veleposlaništva na Danskem in v Romuniji prejela nove krvave pakete
Ukrajinska veleposlaništva na Danskem in v Romuniji so prejela krvave pakete, je potrdil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
WATCH: #BNNUkraine Reports.
— Gurbaksh Singh Chahal (@gchahal) December 6, 2022
Two suspicious envelopes were received at the Embassy of Ukraine in Bucharest. The police and Romanian Intelligence (SRI) agents were urgently called. #Ukraine #Politics pic.twitter.com/oiRyDgCGgm
Konec prejšnjega tedna so paketi z živalskimi očmi prispeli na ukrajinska veleposlaništva v več evropskih državah, tudi na Hrvaško. Nihče ni prevzel odgovornosti za pakete. Prejšnji teden so na veleposlaništvo Ukrajine v Madridu poslali pismo bombo.
Podobna eksplozivna pisma so bila poslana drugim institucijam v Španiji, vključno z ameriškim veleposlaništvom, obrambnim ministrstvom in orožarskim podjetjem, ki izdeluje raketne lansirnike, podarjene Ukrajini.
12.34 Zelenski obiskal mesto Slovjansk blizu fronte v Donbasu
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes obiskal mesto Slovjansk v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine, kjer ruske sile že več mesecev izvajajo ofenzivo, je sporočilo ukrajinsko predsedstvo. Ruska varnostno-obveščevalna služba FSB je medtem zahtevala aretacijo dveh ukrajinskih ministric, domnevno zaradi kršitve ozemeljske celovitosti Rusije.
Videoposnetek na družbenih omrežjih prikazuje ukrajinskega predsednika, ki stoji pred imenom mesta Slovjansk, izklesanim v beton in pobarvanim v rumeno-modre ukrajinske barve. Predsednik je pozval k minuti molka v spomin na ubite ukrajinske vojake. "Iz vsega srca vam čestitam ob tem velikem prazniku, dnevu oboroženih sil," je nadaljeval.
Zelenski je po več kot devetih mesecih spopadov obiskal že več obmejnih ukrajinskih regij, med drugim Herson na jugu, kjer so istoimensko prestolnico regije pred kratkim ponovno zavzele ukrajinske sile. Mesto Slovjansk, ki so ga leta 2014 za kratek čas zavzeli proruski separatisti, leži približno 45 kilometrov severno od mesta Bahmut, ki je po Hersonu postal središče spopadov.
Ruska varnostno-obveščevalna služba FSB je medtem zahtevala aretacijo dveh ukrajinskih ministric, in sicer podpredsednice vlade in ministrice za reintegracijo zasedenih ozemelj Irine Vereščuk ter namestnice ukrajinskega zunanjega ministra Emine Džaparove, je po poročanju francoske tiskovne agencija AFP sporočil tiskovni predstavnik moskovskega sodišča.
Sodišče pri tem ni navedlo razloga, vendar je ruska tiskovna agencija RIA Novosti poročala, da sta ministrici obtoženi kršitve ozemeljske celovitosti Rusije. Irina Vereščuk je pred kratkim odpotovala v mesto Herson, Džaparova pa že dlje časa poziva k mednarodni podpori za deokupacijo polotoka Krim in njegovo vrnitev Ukrajini. Obe sta bili tudi uvrščeni na ruski seznam iskanih oseb, je še poročala agencija RIA Novosti.
Rusija si je v začetku oktobra priključila štiri ukrajinske regije Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki jih sicer njene sile le delno nadzorujejo. Visoki ukrajinski politični predstavniki občasno potujejo po državi, tudi v regije, za katere Moskva trdi, da si jih je priključila.
12.06 Beloruska opozicijska voditeljica po zdravljenju ponovno v zaporu
Predstavnica beloruske opozicije Marija Kolesnikova, ki so jo prejšnji teden sprejeli na intenzivno nego v bolnišnico, se je vrnila v zapor, kjer zdravniki spremljajo njeno stanje, so sporočili njeni zavezniki. Ena od voditeljic velikih protestov v Belorusiji leta 2020 namreč prestaja 11-letno zaporno kazen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Marija je bila konec tedna iz bolnišnice za nujne primere v Gomelu prepeljana v kazensko kolonijo," je v ponedeljek sporočila tiskovna služba opozicijskega politika in nekdanjega predsedniškega kandidata Viktorja Babarika.
Ob tem so pojasnili, da bodo zdravniki zdravstveno stanje Kolesnikove spremljali vsaj deset dni. Njen oče naj bi jo med desetminutnim obiskom videl in potrdil, da je živa. "Izgubila je nekaj telesne teže, a je še vedno pri močeh," je še sporočila Babarikova tiskovna služba in dodala, da so Kolesnikovo zdravili zaradi razjede na želodcu.
40-letna Kolesnikova je bila poleg Svetlane Tihanovske in Veronike Cepkalo leta 2020 ena od ključnih akterk protestov proti dolgoletnemu beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, zaradi česar se je znašla v nemilosti oblasti. Te so jo poskušale izgnati iz države, vendar je na meji z Ukrajino raztrgala svoj potni list, nato pa je pristala v priporu.
Septembra lani jo je nato sodišče v Minsku skupaj z njenim odvetnikom Maksimom Znakom spoznalo za krivo več kaznivih dejanj, vključno z načrtovanjem prevzema oblasti, ogrožanjem nacionalne varnosti in ekstremizmom, ter ju obsodilo na deset oziroma enajst let zapora. Oba sta obtožbe zanikala in sojenje označila za prevaro.
Kolesnikova, sicer nekdanja flavtistka v filharmoničnem orkestru, je postala simbol beloruskega protestnega gibanja. Kmalu po obsodbi je prejela nagrado Vaclava Havla, eno najvišjih nagrad za človekove pravice, ki jo podeljuje parlamentarna skupščina Sveta Evrope.
Kasneje je skupaj s Tihanovsko in Cepkalovo prejela tudi nagrado Karla Velikega, ki jo podeljujejo za posebne zasluge pri evropskem povezovanju. Kolesnikove na podelitev zaradi prestajanja zaporne kazni seveda ni bilo.
11.10 V Ukrajini obnavljajo infrastrukturo za dostop do električne energije
Po valu ruskih raketnih napadov si v Ukrajini danes prizadevajo obnoviti oskrbo z električno energijo po državi v času, ko so temperature padle pod nič stopinj Celzija. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so v ponedeljek sestrelili večino od 70 ruskih raket, da pa so kljub temu poškodovale že tako načeto infrastrukturo.
Ukrajinski ponudnik električne energije Ukrenergo je zaradi posledic raketiranja napovedal nove prekinitve oskrbe z električno energijo po vsej državi. Predstavnik podjetja Volodimir Kudricki je Rusijo obtožil, da je za čas napadov namerno izbrala začetek največjega mraza, da bi povzročila čim več škode, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po mesecih ruskih napadov je poškodovana že skoraj polovica ukrajinske energetske infrastrukture, zaradi česar so ljudje več ur dnevno v mrazu in temi, saj se temperature spustijo tudi pod nič stopinj Celzija.
V večerni videoizjavi je Zelenski še sporočil, da so v ruskih napadih v ponedeljek umrli štirje ljudje.
V ruski regiji Kursk blizu meje z Ukrajino je bilo medtem po navedbah tamkajšnjih oblasti danes z brezpilotnim letalnikom napadeno letališče, kjer je zagorel rezervoar nafte. Izvora letalnika niso sporočili, napad tudi ni zahteval žrtev.
Napad se je zgodil dan po tistem, ko je Moskva obtožila Kijev poskusa napadov z droni na dve drugi ruski letališči, v katerih so bili ubiti trije ruski vojaki, štirje pa ranjeni. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo poskusa napadov z brezpilotnimi letalniki na letališči v regijah Rjazan in Saratov, ki so ju sicer prestregli, vendar so ostanki padli in eksplodirali na letališčih.
Moskva je medtem tudi potrdila obsežen napad na ukrajinski poveljniški sistem in z njim povezane obrambne, komunikacijske, energetske in vojaške objekte, še poroča AFP.
10.58 Na ozemlju regije Herson pod ruskim nadzorom bodo kot uradno valuto uvedli rubelj
Ruske oblasti v ukrajinski regiji Herson so danes prebivalce pozvale, naj svoje prihranke zamenjajo za ruske rublje. Plačevanje v ukrajinski valuti, grivni, se bo namreč končalo 1. januarja, je na Telegramu napovedal proruski guverner regije Vladimir Saldo.
Kot razlog za poziv prebivalcem je Saldo navedel velik padec vrednosti grivne zaradi ukrajinskih gospodarskih težav in dejal, da se valuta spreminja v papir. Ukrajinska grivna je namreč od začetka invazije izgubila približno 50 odstotkov vrednosti v primerjavi z dolarjem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Odločitev o uvedbi rublja je bila objavljena že oktobra in predstavlja del ukrepov za priključitev ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje k ruskemu ozemlju. V regijah Lugansk in Doneck je rubelj že nekaj časa uradna valuta.
Ruske sile so se novembra sicer umaknile iz mesta Herson, ki je zdaj ponovno pod ukrajinskim nadzorom. Istoimenska prestolnica regije je bilo prvo večje ukrajinsko mesto, ki je po začetku invazije 24. februarja padlo v roke ruskih sil, njihov umik od tam pa velja za enega največjih ruskih neuspehov v vojni. Kljub umiku pa ruske enote še vedno zasedajo večino regije Herson.
10.34 Kritiziral napad na Ukrajino, zdaj mu grozi devet let zapora
Včeraj je ruski tožilec za Iljo Jašina zahteval devetletno zaporno kazen zaradi poskusa diskreditacije ruskega vojaškega posredovanja v Ukrajini. Jašin je politični zaveznik zaprtega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in je bil blizu Borisu Nemcovu, opozicijskemu politiku, ki so ga leta 2015 ubili blizu Kremlja.
Илья Яшин регулярно слышит от «людей в погонах» слова сочувствия. «Никто открыто, конечно, не выражает поддержку, но, например, слова «Илья, держись!», «Все будет нормально» шепотом или полушепотом я слышу практически каждый день», — поделился политик. pic.twitter.com/zjD5rpeQWg
— SOTA (@Sota_Vision) December 1, 2022
Tožilstvo 39-letnega nekdanjega moskovskega mestnega svetnika bremeni lažne obtožbe ruske vojske, da je odgovorna za množične poboje civilistov v Buči. Jašin je te trditve podal aprila na YouTubu med razpravo o trenutni ruski vladi, je poročal Moscow Times.
Jašinu zdaj sodijo po novih zakonih, ki so začeli veljati po začetku ruskega napada na Ukrajino in so namenjeni predvsem kaznovanju tistih, za katere oblasti menijo, da širijo škodljive ali lažne informacije o ruski vojski.
Jašin je bil eden redkih kritikov Kremlja, ki ni hotel zapustiti države, potem ko je Putin 24. februarja v Ukrajino poslal vojake. Namesto tega je invazijo redno obsojal prek svojega kanala na YouTubu, ki ima 1,3 milijona naročnikov.
Pretekli mesec je Jašin na sodnem zaslišanju dejal, da ljubi Rusijo in je pripravljen "s svobodo plačati", da ostane v državi. Tožilci so novembra trdili, da je Jašin "povzročil znatno škodo Rusiji" in "povečal politične napetosti", medtem ko so se ruske enote bojevale v Ukrajini. "Gre za čisto politično predstavo, ki nima nobene zveze z zakonom," pa je o sojenju na Telegramu zapisal ruski novinar Vasilij Polonski.
9.21 Kanada bo Ukrajini zagotovila bombne obleke in sisteme za razminiranje
Kanada je sporočila, da bodo Ukrajini namenili približno 15 milijonov dolarjev za pomoč pri odstranjevanju min. Zagotovili bodo tudi bombne obleke za pomoč pri zaščiti ukrajinskih detonatorjev, skupaj s financiranjem za napredne daljinsko vodene sisteme za razminiranje.
8.53 Ruski napadi na južno in osrednjo Ukrajino
Ponoči so poročali o ruskem obstreljevanju južnih regij Zaporožja in osrednjega Dnjepropetrovska v Ukrajini, so sporočili uradniki na Telegramu.
V regiji Dnjepropetrovsk se je obstreljevanje nadaljevalo ponoči, je povedal Valentin Rezničenko, vodja regionalne vojaške uprave. V okrožju Nikopol so bili poškodovani plinovodi, daljnovodi in več kot deset hiš, je dejal Rezničenko.
Več kot devet tisoč družin je ostalo brez vode tudi v bližini naselja Černohrihovika, potem ko je bil prekinjen daljnovod, ki napaja črpališče lokalnega vodovoda. Inženirji si prizadevajo obnoviti zaloge. V bližini naselja Marhanets so bile poškodovane tudi hiše in plinovod, je dodal Rezničenko. Poročil o žrtvah ni.
8.02 Napadi tudi v regiji Zaporožje
Rusija je ponoči začela napadati regijo Zaporožja, je povedal Oleksandr Staruk, vodja regionalne vojaške uprave Zaporožja, ki je v zgodnjih jutranjih urah objavil fotografije na Telegramu. Po njegovih besedah so poškodovali kritično infrastrukturo in stanovanjske zgradbe. V napadih ni bilo poškodovanih ali smrtnih žrtev.
6.59 Nov napad z dronom zadel letalsko oporišče Kursk v Rusiji
V napadu z dronom na letališče v ruski regiji Kursk je zagorel rezervoar za skladiščenje nafte, je dejal tamkajšnji guverner.
#Kursk at daylight. pic.twitter.com/1YIyWHkh2T
— NEXTA (@nexta_tv) December 6, 2022
"Žrtev ni bilo. Požar je omejen. Vse službe za nujne primere so na svojem mestu," je na Telegramu zapisal Roman Starovoj, guverner regije. Raziskovalec preiskovalne novinarske hiše Bellingcat je objavil videoposnetek, na katerem se vidi dim, ki se dviga iz Kurska.
Video showing the smoke https://t.co/fdUlCYMgyg pic.twitter.com/l2L2mBpDCB
— Aric Toler (@AricToler) December 6, 2022
Že včeraj je sicer prišlo do napadov na ruski letalski oporišči v krajih Rjazan in Saratov jugovzhodno od Moskve. V napadih so bili ubiti trije uslužbenci in štirje ranjeni. Poškodovani sta bili tudi dve vojaški letali.
Rusko obrambno ministrstvo je odgovornost za včerajšnje napade pripisalo Ukrajini in jo obtožilo terorističnih dejanj. Kijev odgovornosti za napade ni prevzel.
Če bi se izkazalo, da so napade res izvedle ukrajinske sile, bi šlo za najgloblje ukrajinske napade na ozemlju Rusije doslej. Oporišči sta oddaljeni 185 oz. 600 kilometrov od najbližje ukrajinsko-ruske meje.
Rusija se je na napade odzvala z "obsežnim napadom na vojaški nadzorni sistem" in druge tarče, pri čemer je bilo po navedbah Moskve zadetih vseh 17 ciljev.
6.31 Zaharova: Ni govora o umiku ruskih sil iz jedrske elektrarne Zaporožje
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je odgovorila na vprašanje ruske tiskovne agencije o statusu elektrarne, ki so jo ruske sile zasedle v začetku marca, in možnosti, da bi prešla pod nadzor tretje strani.
"Ne more biti govora o kakršnemkoli umiku iz jedrske elektrarne Zaporožje. Ostaja pod ruskim nadzorom in ne bo predana nobeni tretji strani. Elektrarna je na ruskem ozemlju in je v celoti pod ruskim nadzorom. Verjamemo, da lahko samo mi zagotovimo fizično in jedrsko varnost zaporoške elektrarne," je novinarjem odgovorila Zaharova.
41