Četrtek, 17. 7. 2025, 21.40
1 dan, 18 ur
V napadu na cerkev ubite tri osebe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,41
V provinci Suvajda je v nedeljo izbruhnilo nasilje med druzi in sunitskimi beduini, zaradi česar je vlada tja napotila varnostne sile.
Izraelska vojska je tudi danes nadaljevala napade na Gazo. Po navedbah tamkajšnje civilne zaščite je bilo ubitih najmanj 18 ljudi. Tarča napada je bila tudi katoliška cerkev Svete družine v Gazi, ki je bila poškodovana. Kot je še sporočila civilna zaščita, je napad na cerkev terjal tri smrtne žrtve. Ranjen je bil tudi duhovnik Gabriel Romanelli.
21.40 Nasilje v Siriji zahtevalo več kot 500 življenj
16.31 Izrael napovedal znatno povišanje izdatkov za vojsko
13.53 V izraelskem napadu na cerkev v Gazi ubite tri osebe
7.28 Sirski predsednik obljubil pregon odgovornih za nasilje na jugu države
21.40 Nasilje v Siriji zahtevalo več kot 500 življenj
V večdnevnem nasilju v južni sirski provinci Suvajda, ki je izbruhnilo v nedeljo med druzi in sunitskimi beduini, vanj pa so se vpletle tudi sirske oborožene sile in Izrael, je bilo po današnjih podatkih sirskega observatorija za človekove pravice ubitih več kot 500 ljudi.
Po podatkih observatorija je bilo v nasilju med druzi in beduinskimi plemeni, zaradi katerega je morala posredovati sirska vojska, do sklenitve premirja v sredo med druzi ubitih 79 borcev in 154 civilistov. Med njimi so jih 83 "usmrtili člani obrambnega in notranjega ministrstva", dodaja nevladna organizacija.
V spopadih je umrlo tudi 243 pripadnikov vladnih sil in 18 beduinskih borcev, tri beduine pa so usmrtili borci druzov. Izraelski zračni napadi pa so zahtevali življenja 15 sirskih vojakov, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še sporočili iz observatorija.
V medetnične spopade, ki so izbruhnili v nedeljo, so v torek na strani beduinov vojaško posredovale sirske vladne sile. Z zračnimi napadi se je nato vanje vključil tudi Izrael, ki se razglaša za zaščitnika druzov.
Izrael je po lastnih navedbah v sredo obstreljeval tudi vojaške cilje na območju predsedniške palače v središču prestolnice Damask. Zagrozil je z okrepitvijo napadov, če se vladne sile ne bodo umaknile iz Suvajde, kjer druzi predstavljajo večino prebivalstva. V sredo so ob posredovanju ZDA, arabskih držav in Turčije dosegli premirje, sirske vladne sile pa so se umaknile iz Suvajde.
Sirski predsednik Ahmed al Šara je ob njihovem umiku dejal, da želi preprečiti odprto vojno z Izraelom, in obsodil izraelske napade na cilje v Siriji.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem danes ocenil, da je bilo premirje v Siriji doseženo s silo. "Ne z zahtevami, ne s prošnjami – s silo," je dejal v videoposnetku, ki ga je po poročanju AFP objavil njegov urad. Opozoril je, da bodo še naprej ukrepali, če bo treba.
"Z vojaškimi sredstvi bomo še naprej ščitili dva temeljna cilja – demilitarizirano območje južno od Damaska in zaščito druzov," je dodal. Sirske oblasti je obtožil, da so to prekršile, ko so "vojsko poslale južno od Damaska in začele pobijati druze", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Dogajanje v Siriji je komentiral tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Pri tem je obtožil Izrael, da zaščito verske manjšine druzov uporablja kot izgovor za vdore v Sirijo in morebitne nadaljnje vojaške operacije in zasedbe ozemlja v državi, ki meji tako na Izrael kot Turčijo.
"Znova želim jasno in neposredno poudariti: Izrael je brezpravna, neukrotljiva, razvajena in pohlepna teroristična država brez načel," je še dejal Erdogan.
16.31 Izrael napovedal znatno povišanje izdatkov za vojsko
Izraelska vlada je danes oznanila, da bo v letošnjem in prihodnjem letu povišala obrambne izdatke za 42 milijard šeklov oz. približno 10,8 milijarde evrov. Proračun vojske v višini 28,2 milijarde evrov že zdaj znaša približno devet odstotkov izraelskega BDP in nekaj manj kot 15 odstotkov celotnega letnega proračuna za leto 2025.
Ministrstvi za finance in obrambo sta ob tem kot razlog za povišanje izdatkov navedli "varnostne izzive", poroča tiskovna agencija Reuters.
Izraelska vojska poleg skoraj dve leti trajajoče uničujoče ofenzive v Gazi istočasno vzdržuje še zasedbo na Zahodnem bregu, jugu Libanona in jugozahodu Sirije. Od oktobra 2023 na teh območjih in širše redno izvaja smrtonosne napade, občasno cilja tudi Jemen in tamkajšnje hutijevce.
Nedavno je sprožila še 12-dnevno vojno z Iranom, ki je bistveno izčrpala izraelsko zračno obrambo.
Izrael je izrazito militarizirana država, kjer so skoraj vsi judovski in določeni drugi državljani dolžni opraviti vojaški rok. Za moške ta traja 32, za ženske pa 24 mesecev.
13.53 V izraelskem napadu na cerkev v Gazi ubite tri osebe
Izraelska vojska je tudi danes nadaljevala napade na Gazo. Po navedbah tamkajšnje civilne zaščite je bilo ubitih najmanj 18 ljudi. Tarča napada je bila tudi katoliška cerkev Svete družine v Gazi, ki je bila poškodovana. Kot je še sporočila civilna zaščita, je napad na cerkev terjal dve smrtni žrtvi. Ranjen je bil tudi duhovnik Gabriel Romanelli.
"Cerkev Svete družine v Gazi je bila danes zjutraj napadena. Na kraju je več ranjenih, med njimi tudi duhovnik, pater Gabriel Romanelli," je sporočil latinski patriarhat v Jeruzalemu in potrdil, da je bila v napadu poškodovana cerkev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Latinski patriarhat je kasneje sporočil še, da je število žrtev napada naraslo z dveh na tri, potem ko je ena od ranjenih oseb umrla za posledicami poškodb, poročata italijanska tiskovna agencija Ansa in nemška dpa.
Papež Leon XIV. je v telegramu župniji izrazil "globoko užaloščenost zaradi vojaškega napada". Pozval je k takojšnji prekinitvi ognja in izrazil upanje v dialog, spravo in trajen mir v regiji, poroča AFP, ki dodaja, da Izraela ni omenjal. Njegov predhodnik, pokojni papež Frančišek, je imel sicer od začetka vojne v Gazi redne stike z Romanellijem in župnijo v Gazi.
Podpredsednik italijanske vlade in zunanji minister Antonio Tajani je napad na cerkev ostro obsodil in pozval k ustavitvi nasilja. Premierka Giorgia Meloni pa je opozorila, da so "napadi na civilno prebivalstvo, ki jih Izrael izvaja že več mesecev, nesprejemljivi". "Nobena vojaška akcija ne more upravičiti takšnega ravnanja," je še zapisala na omrežju X. Napad je obsodilo tudi francosko zunanje ministrstvo.
Izrael je medtem v odzivu sporočil, da njihove sile nikoli ne ciljajo verskih objektov in da incident preiskujejo.
Od več kot dveh milijonov prebivalcev območja Gaze je okoli tisoč kristjanov. Večina je pravoslavnih vernikov, vendar je po podatkih latinskega patriarhata tudi nekaj več kot 100 katolikov.
V enem od današnjih izraelskih napadov je bilo po poročanju agencije Reuters ubitih tudi osem moških, ki so varovali tovornjak s humanitarno pomočjo.
7.28 Sirski predsednik obljubil pregon odgovornih za nasilje na jugu države
"Želimo, da odgovarjajo tisti, ki so (...) zlorabili naše druze, saj so ti pod zaščito in odgovornostjo države," je v televizijskem nagovoru povedal Šara. Pojasnil je, da so nekatere skupine, ki že več mesecev zavračajo dialog, v zadnjih dneh zagrešile zločine proti civilistom, in dodal, da so vladne sile ponovno vzpostavile stabilnost na območju.
Odgovornost za varnost v provinci Suvajda, kjer je v nedeljo izbruhnilo nasilje, se bo zdaj po besedah Šare prenesla na verske voditelje in nekatere lokalne frakcije. Prav tako je obsodil izraelske napade na cilje v Siriji, ki so sledili izbruhu medetničnega nasilja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Izraelska entiteta se je zatekla k obsežnim napadom na civilne in vladne objekte, kar bi lahko pripeljalo do obsežne eskalacije, če ne bi prišlo do učinkovitega posredovanja ameriške, arabske in turške mediacije, ki je regijo rešila pred neznano usodo," je še dodal.
V provinci Suvajda je v nedeljo izbruhnilo nasilje med druzi in sunitskimi beduini, zaradi česar je vlada tja napotila varnostne sile. V nasilju je bilo po najnovejših podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice ubitih okoli 360 ljudi. Več civilistov naj bi ubile tudi vladne sile.
Sirske oblasti so v sredo sporočile, da je bilo v Suvajdi doseženo novo premirje, dan po tem, ko je prejšnje premirje propadlo. Sirski vojaki so se medtem že začeli umikati iz Suvajde.
Sirske oblasti, ki so v sodelovanju z uporniškimi skupinami decembra lani strmoglavile dolgoletnega predsednika Bašarja al Asada, imajo sicer napete odnose z verskimi in etničnimi manjšinami v državi. Marca je bilo denimo v nasilju ubitih več kot 1.700 ljudi – večinoma pripadnikov alavitske manjšine, ki ji pripada tudi Asad. Večino pobojev naj bi izvedle skupine, povezane z oblastmi v Damasku. Že aprila in maja pa so se vladne sile spopadle z borci iz skupnosti druzov, pri čemer je bilo ubitih več kot sto ljudi.
