Četrtek,
22. 2. 2024,
10.45

Osveženo pred

9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,22

Natisni članek

Natisni članek

žrtve okupacija vojna Rusija Ukrajina

Četrtek, 22. 2. 2024, 10.45

9 mesecev

729. DAN VOJNE V UKRAJINI

Začela se je velika ruska ofenziva. Putin ukazal: Imate tri tedne časa.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,22
Vladimir Putin | V Tupoljevu Tu-160M je ​​lahko nameščenih 12 križarskih raket in 12 jedrskih raket kratkega dosega ter lahko preleti tisoč kilometrov brez polnjenja goriva. | Foto Twitter

V Tupoljevu Tu-160M je ​​lahko nameščenih 12 križarskih raket in 12 jedrskih raket kratkega dosega ter lahko preleti tisoč kilometrov brez polnjenja goriva.

Foto: Twitter

Inštitut za vojne študije je objavil novo analizo vojne v Ukrajini, v kateri izpostavlja, da je Rusija spremenila svojo ofenzivno strategijo. Ruska ofenzivna akcija namreč zdaj poteka na kar štirih straneh, kar – kot navaja ISW – pomeni, da bi takšna ruska ofenziva v Harkovu in Lugansku lahko vodila do pomembnih uspehov. Ukrajinski glavni obveščevalni direktorat (GUR) je sicer v sredo sporočil, da je ruski predsednik Vladimir Putin vojaškemu poveljstvu dal tri tedne časa, da prevzamejo popoln nadzor nad Luganskom.

Pomembnejši poudarki dneva:

19.43 Začela se je velika ruska ofenziva. Putin: Imate tri tedne časa 

17.59 Putin poletel s posodobljenim bombnikom, v katerem je lahko 12 jedrskih raket 
16.04 Ukrajina naj bi v regiji Herson napadla ruski vojaški poligon
15.19 Danska s Kijevom sklenila varnostni sporazum

15.03 Bundestag zavrnil predlog o dobavi raket taurus Ukrajini
14.23 ZN: Posledice vojne v Ukrajini bodo čutile generacije
14.14 Tusk v luči blokad napovedal spremembe režima na meji z Ukrajino
14.10 Rusija naj bi zavzela vas Pobeda na vzhodu Ukrajine

19.43 Začela se je velika ruska ofenziva. Putin: Imate  tri tedne časa 

Inštitut za vojne študije je objavil novo analizo vojne v Ukrajini, v kateri izpostavlja, da je Rusija spremenila svojo ofenzivno strategijo. Objavili so podrobno analizo razmer na bojišču v Ukrajini. Kot so navedli, je Rusija z osvojitvijo Avdijivke naredila prvi korak k osvojitvi celotnega Donbasa. Zemljevidi ISW za zdaj kažejo, da Rusi napredujejo z vseh strani, kar – kot navajajo – pomeni, da bo Ukrajina težko zdržala, če ne bo dobila velike pomoči z zahoda. 

Možnosti za uspeh niso povsem jasne, a izvedba ofenzive pomeni pomemben preobrat v ruskem pristopu. Ruska ofenzivna akcija namreč zdaj poteka na kar štirih straneh, od severa proti jugu, in sicer okoli Kupjanska in Sinkivke, od Tabajivke do Kruhljakovke, od Makijevke do Rajhorodke in od Kremina do Drobiševa. 

Po mnenju ISW bi takšna ruska ofenziva v Harkovu in Lugansku v vzhodni Ukrajini verjetno vodila do pomembnih uspehov. 

Ukrajinski glavni obveščevalni direktorat (GUR) je v sredo sporočil, da je ruski predsednik Vladimir Putin vojaškemu poveljstvu dal tri tedne časa, da prevzamejo popoln nadzor nad Luganskom.

General Vadim Skibicki, namestnik vodje GUR, je v intervjuju za Interfax razkril, da želi Putin imeti popoln nadzor nad Luganskom pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami, ki bodo v Rusiji potekale 15. in 17. marca. "Pred volitvami želijo doseči vsaj administrativne meje Luganske regije," je zatrdil.

17.59 Putin poletel s posodobljenim bombnikom, v katerem je lahko 12 jedrskih raket 

Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek poletel s posodobljenim hiperzvočnim bombnikom Tu-160M, so sporočili iz Kremlja.

Velikansko letalo s spremenljivo geometrijo kril je posodobljena različica bombnika iz sovjetskih časov, ki bi ga ZSSR poslala v primeru jedrskega spopada z Zahodom in potrebe po prenosu jedrskega orožja na velike razdalje, piše Reuters.

V Tupoljevu Tu-160M je ​​lahko nameščenih 12 križarskih raket in 12 jedrskih raket kratkega dosega ter lahko preleti tisoč kilometrov brez polnjenja goriva.

Fotogalerija
1
 / 5

16.04 Ukrajina naj bi v regiji Herson napadla ruski vojaški poligon

Ukrajinske sile so v sredo na bregu reke Dneper, ki je pod nadzorom ruskih sil, v regiji Herson napadle vojaški poligon ruske vojske, je sporočila tiskovna predstavnica ukrajinske vojske Natalija Gumenjuk. V napadih iz zraka je bilo po njenih besedah ubitih ali hudo ranjenih okoli 60 ruskih vojakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je dejala Gumenjuk, je ukrajinska vojska napadla ruski vojaški poligon v bližini vasi Podo-Kalinivka na vzhodnem bregu Dnepra, ki je pod nadzorom ruskih sil. Vas leži dobrih 40 kilometrov južno od vasi Krinki, majhnega mostišča v južni ukrajinski regiji Herson, ki naj bi ga nedavno ponovno zavzela ruska vojska, a so to v Kijevu zanikali.

Po besedah tiskovne predstavnice ukrajinske vojske je bilo v napadih ubitih ali hudo ranjenih okoli 60 ruskih vojakov, ki se, kot je dejala, zagotovo ne bodo vrnili na bojišča. Dodala je, da so bili na poligonu v času napadov vojaki, zadolženi za napad na vas Krinki.

Ukrajina naj bi sicer že v torek napadla tudi ruski vojaški poligon blizu kraja Volnovaha v regiji Doneck, ki leži približno na pol poti med mestoma Doneck in Mariupolj. Ubitih naj bi bilo več deset ruskih vojakov, še navaja AFP.

15.19 Danska s Kijevom sklenila varnostni sporazum

Danska je sporočila, da je s Kijevom sklenila varnostni sporazum, s katerim se zavezuje vojaški podpori Ukrajine v naslednjih desetih letih. Obenem je napovedala tudi nov sveženj vojaške pomoči Ukrajini, ki vključuje financiranje nabave topniških granat za obrambo pred rusko agresijo.

Danska, ena najtrdnejših zaveznice Ukrajine, se je s sklenjenim sporazum zavezala dolgoročni podpori Ukrajine, ki se že skoraj dve leti brani pred rusko agresijo, potem ko so podobne sporazume s Kijevom nedavno podpisali v Berlinu, Londonu in Parizu.

"Sporazum pomeni, da bo prihodnja vojaška in civilna podpora vzpostavljena v okviru dvostranskega političnega sporazuma za naslednjih deset let," je sporočilo dansko zunanje ministrstvo. Kot je ob tem pojasnilo, so tovrstni dvostranski dogovori del zavez, ki so jih sprejeli v okviru pobude skupine držav G7 in ki jo sedaj skupaj podpira 32 držav in EU.

Ukrajina si želi okrepiti svojo varnost z dvostranskimi sporazumi, medtem ko čaka, da se bo nekoč pridružila zvezi Nato.

Podporo bo financiral danski sklad za Ukrajino, trenutno ocenjen na 69,1 milijarde kron (9,3 milijarde evrov), so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še navedli v Koebenhavnu.

Danska premierka Mette Frederiksen je ob objavi sklenitve varnostnega sporazuma napovedala tudi nov, 15. sveženj pomoči Ukrajini v vrednosti okoli 1,7 milijarde kron (228 milijonov evrov). Sveženj vključuje financiranje nabave 15.000 topniških granat, ki naj bi jih v sodelovanju s Češko podarili v naslednjih mesecih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

15.03 Bundestag zavrnil predlog o dobavi raket taurus Ukrajini

Nemški parlament je zavrnil zahtevo opozicijskih krščanskih demokratov (CDU) o dobavi vodenih raket taurus Ukrajini, je pa podprl predlog vladajoče koalicije o dobavi orožja dolgega dosega Kijevu. Nemčija in Češka se medtem dogovarjata o t.i. krožni menjavi za dobavo težkega orožja Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Predlog o dobavi raket taurus, ki ga je podal desnosredinski blok CDU in bavarskih krščanskih socialistov (CSU), ni dobil večine. Zanj je glasovalo 182 poslancev, 480 jih je bilo proti. Je pa bundestag z glasovi poslancev vladajoče koalicije podprl predlog o pošiljanju "oborožitvenih sistemov dolgega dosega" Ukrajini.

Opozicijska CDU/CSU je pred glasovanjem o svojem predlogu pozvala k spremembi v nemški zunanji in varnostni politiki, ki bi omogočila dobavo raket taurus Ukrajini, poroča dpa.

Vodja CDU in predsedujoči poslanski skupini CDU/CSU Friedrich Merz je poslance koalicije, ki jo sestavljajo socialdemokrati kanclerja Olafa Scholza, zeleni in liberalci, pozval, naj prekinejo s kanclerjevim stališčem in podprejo predlog. Opozoril je tudi, da Ukrajina še ne prejema vseh sredstev, ki jih nujno potrebuje za uspešno obrambo pred rusko agresijo.

Poslanci bundestaga so tako danes, podobno kot že sredi januarja, vnovič zavrnili predlog opozicije, naj vlada Ukrajini pošlje rakete taurus, za katere je Kijev že večkrat zaprosil.

Rakete dolgega dosega taurus so ene najsodobnejših, s katerimi razpolaga nemška vojska, in lahko z velike višine in razdalje uničijo tudi cilje, kot so bunkerji.

Scholz nasprotuje njihovi dobavi iz bojazni, da bi jih lahko uporabili za napad na cilje v Rusiji, kar bi lahko vodilo v nadaljnje zaostrovanje konflikta.

Nemčija in Češka pa se medtem dogovarjata o t.i. krožni menjavi za pošiljanje tankov Ukrajini. Po poročanju dpa bi Nemčija Češki zagotovila sodobne nemške tanke leopard 2A4, v zameno pa bi Češka Ukrajini poslala starejše sovjetske bojne tanke T-72 iz svojih zalog.

Pri leopardih gre po poročanju dpa za tanke, nabavljene v Švici, ki pa jih v skladu s pogodbo ne smejo dobaviti v Ukrajino.

Ponudbo iz Berlina je v sredo zvečer naznanil češki premier Petr Fiala. Kot je dejal, bo to Češki omogočilo zmanjšanje odvisnosti od ruske tehnologije in posodobitev češke vojske.

14.23 ZN: Posledice vojne v Ukrajini bodo čutile generacije

Visoki predstavnik ZN za človekove pravice Volker Türk je danes pred drugo obletnico ruske invazije na Ukrajino dejal, da bodo posledice te vojne čutile še generacije, ob tem pa Moskvo še enkrat pozval, naj ustavi agresijo.

Türk je poudaril, da je ruska invazija terjala grozljive človeške žrtve in povzročila ogromno trpljenja milijonom civilistov. Pozval je k neodvisnim preiskavam vseh kršitev človekovih pravic ter izrazil prepričanje, da bi vse žrtve morale dobiti odškodnino.

Avstrijski diplomat je pred soboto, ko bosta minili dve leti od začetka ruske invazije, dejal, da vojni ni videti konca. Ob tem je spomnil na milijone Ukrajincev, ki so bili primorani zapustiti domove, na tisoče, ki so bili ubiti in na stotine poškodovanih ali uničenih bolnišnic in šol, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po ocenah ZN je bilo v zadnjih dveh letih v Ukrajini ubitih več kot 10.000 civilistov, dejanska številka pa je verjetno mnogo višja, je prepričan Türk.

14.14 Tusk v luči blokad napovedal spremembe režima na meji z Ukrajino

Poljska bo mejne prehode z Ukrajino opredelila za ključno infrastrukturo, je danes napovedal poljski premier Donald Tusk. Kot je povedal, bo s tem njegova vlada zagotovila neoviran pretok humanitarne in vojaške pomoči prek meje, ki jo protestno blokirajo nezadovoljni poljski kmetje, poročajo tuje tiskovne agencije.

Napoved o posodobitvi seznama ključne infrastrukture je Tusk javnosti predstavil na novinarski konferenci in rekel, da se bodo spremembe zgodile v roku nekaj ur.

Železniški in cestni mejni prehodi bodo posledično podvrženi "drugačnemu tipu organizacijskega režima", je pojasnil Tusk, ob tem pa za prihodnjo sredo napovedal pogovore na to temo z ukrajinskimi sosedi. K srečanju med vladama na meji je v sredo že pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Poljski kmetje ukrajinskim tovornjakom že več tednov preprečujejo vstop v njihovo državo zaradi, kot pravijo, nelojalne konkurence cenejšega uvoza iz sosednje države. Protestirajo tudi proti predpisom EU, ki nekaterim ukrajinskim kmetijskim proizvodom omogočajo brezcarinski dostop na trge EU. Kmetje trdijo, da je to povzročilo padec cen njihovih pridelkov in otežilo njihovo prodajo na domačem trgu.

Poti na Poljsko, članico EU, so postale izvozna rešilna bilka za Ukrajino, predvsem za njen kmetijski sektor, potem ko je ruska invazija februarja 2022 otežila izvoz žita čez Črno morje.

14.10 Rusija naj bi zavzela vas Pobeda na vzhodu Ukrajine

Ruska vojska je prevzela nadzor nad Pobedo, majhno vasjo v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Ukrajinska vojska je trditve ministrstva že zanikala, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je danes zanikal tudi rusko zavzetje vasi Krinki v regiji Herson.

"Na fronti v Donecku so enote osvobodile vas Pobeda in izboljšale svoj položaj vzdolž fronte," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Kmalu za tem pa je ukrajinska vojska sporočila, da v vasi še naprej zadržuje napade ruskih sil. Višji ukrajinski poveljnik Oleksandr Tarnavski je ob tem priznal, da Rusija svoje glavne vojaške aktivnosti osredotoča na območje Donecka.

Rusija je po več mesecih znova prešla v ofenzivo. Prejšnji teden je tako po umiku ukrajinskih sil zavzela mesto Avdijivka v regiji Doneck, v torek pa je ruski obrambni minister Sergej Šojgu zatrdil, da je Moskva ponovno zavzela vas Krinki, majhno ukrajinsko mostišče v regiji Herson na vzhodnem bregu reke Dneper, ki je sicer pod nadzorom ruskih sil.

Ukrajinska vojska je v sredo zanikala ruske navedbe o zavzetju te vasi in poudarila, da na območju ohranja svoje položaje. Tudi Zelenski je danes zanikal rusko zavzetje vasi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinska vojska nadzira mostišče, ki ga je vzpostavila lani, je zapisal na Telegramu in dodal, da je "sovražniku uspela le dezinformacijska operacija".

Morozov
Novice Samomor ruskega blogerja, ki je razkril za Putina neprijetno resnico
Novice Pretresljiv pogovor ukrajinskega vojaka, preden so prišli Putinovi morilci #video
Tank T-90
Novice Poglejte si neposredni spopad ruskega tanka T-90 in ukrajinskega bojnega vozila #video
Igor Sečin
Novice Nenadoma umrl sin ruskega državnega naftnega velikana: "Padel je na posteljo in izgubil zavest"
Penčukov
Novice Zloglasni Ukrajinec, ki so ga iskali deset let, priznal, da je kriv
Ukrajina
Novice Enajst ugrabljenih otrok vrnili družinam v Ukrajini