Sreda, 20. 3. 2024, 11.40
8 mesecev, 1 teden
756. DAN VOJNE V UKRAJINI
V Ukrajini že tudi zahodni vojaki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,80
Danski inštruktorji urijo ukrajinske vojake na vadišču na vzhodu Velike Britanije.
Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je danes v intervjuju za nemško tiskovno agencijo dpa potrdil, da so v Ukrajini že zahodni vojaki, in dejal, da gre za javno skrivnost. Je pa poudaril, da Poljska v Ukrajino ne namerava poslati svojih vojakov. Rusko sodišče v Sankt Peterburgu je medtem danes obsodilo žensko na osem dni zapora, ker je med predsedniškimi volitvami prejšnji teden na glasovnico zapisala "ne vojni". Sodišče je Aleksandro Čirjatjevo obsodilo na osem dni zapora in plačilo globe v višini 40.000 rubljev (400 evrov) zaradi huliganstva in diskreditiranja ruskih oboroženih sil.
16.28 V Rusiji obsodili žensko, ki je na glasovnico napisala "ne vojni"
15.26 V ruskih napadih v Ukrajini več mrtvih in ranjenih
13.28 Rusija kritična do Borrellovega predloga
13.08 V ruskih napadih v Ukrajini več mrtvih in ranjenih
13.00 Bruselj Ukrajini izplačal prvih 4,5 milijarde evrov
12.55 Fajonova napovedala varnostni sporazum z Ukrajino
12.15 Bruselj predlaga uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za vojaško podporo Ukrajini
11.47 V Ukrajini so že tudi zahodni vojaki
16.28 V Rusiji obsodili žensko, ki je na glasovnico napisala "ne vojni"
Rusko sodišče v Sankt Peterburgu je danes obsodilo žensko na osem dni zapora, ker je med predsedniškimi volitvami prejšnji teden na glasovnico zapisala "ne vojni". Volitve, na katerih je znova slavil ruski predsednik Vladimir Putin, so zaznamovali številni incidenti na voliščih po vsej državi.
Sodišče je Aleksandro Čirjatjevo obsodilo na osem dni zapora in plačilo globe v višini 40.000 rubljev (400 evrov) zaradi huliganstva in diskreditiranja ruskih oboroženih sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Čirjatjeva je vzela glasovnico in z rdečim pisalom na hrbtno stran glasovnice napisala 'ne vojni', preden jo je vrgla v volilno skrinjico," je sporočilo sodišče.
Na volitvah, ki so potekale od petka do nedelje, je prepričljivo zmagal Putin, ki si je tako zagotovil še peti predsedniški mandat. So pa volitve zaznamovali tudi incidenti in protestne akcije po vseh državi.
Sledilci pokojnega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so Ruse pred volitvami pozvali k protestnim akcijam. V nedeljo, zadnji dan volitev, so se tako številni v okviru pobude "Opoldne proti Putinu" zbrali na voliščih, zaradi česar so pred pred njimi nastale dolge vrste čakajočih na glasovanje. Med drugim so ljudje na glasovnice pisali ime Navalnega, že pred nedeljo pa so poročali tudi o primerih vlivanja barve v volilne skrinjice, ponekod naj bi prišlo tudi do poskusov zažiga. Zaradi vandalizma je policija pridržala več ljudi.
15.26 V ruskih napadih v Ukrajini več mrtvih in ranjenih
V ruskem obstreljevanju Harkova na severovzhodu Ukrajine so bili danes ubiti trije ljudje, pet je ranjenih, so sporočile regionalne oblasti. Še dva človeka sta bila ubita blizu Hersona na jugu države. O mrtvih in ranjenih poročajo tudi iz več drugih ukrajinskih mest, ki so jih ruske sile napadle minulo noč.
V drugem največjem ukrajinskem mestu Harkov, ki leži blizu meje z Rusijo, so v današnjem napadu ruskih sil umrli najmanj trije ljudje, je na družbenih omrežjih sporočila harkovska policija.
Pet ljudi je bilo v obstreljevanju, do katerega je prišlo okoli enih po lokalnem času, ranjenih, od teh dva huje. Policija ne izključuje možnosti, da bo število žrtev še višje.
Izstrelki so zadeli osemnadstropno zgradbo in tovarno, izbruhnil je obsežen požar. Po besedah guvernerja Harkova Olega Sinegubova je deset ljudi ostalo ujetih pod ruševinami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Blizu južnega mesta Herson pa sta bila v ruskem obstreljevanju danes ubita dva človeka, je dejal tamkajšnji guverner Oleksandr Prokudin.
V regiji Sumi na severovzhodu Ukrajine ob meji z Rusijo je bil ubit en človek, je na družbenih omrežjih sporočilo ukrajinsko notranje ministrstvo. Kot so še navedli, je Rusija v tej regiji v zadnjih 24 urah izvedla 136 napadov. V njih je bilo poškodovanih več hiš, šola, vrtec, bolnišnica in trgovina.
V regiji Dnipropetrovsk v osrednjem delu Ukrajine pa je bilo po navedbah tamkajšnjih oblasti v obstreljevanju minulo noč ranjenih več ljudi, poroča AFP.
13.28 Rusija kritična do Borrellovega predloga
Rusija je danes ostro kritizirala predlog visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev za nakup orožja za Ukrajino. Kot je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, gre za rušenje temeljev evropskega in mednarodnega prava.
Ob tem je Peskov po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poudaril, da bo ta ukrep povzročil ogromno škodo, zlasti za Evropejce. Zagrozil je, da se bodo morali posamezniki in države, odgovorni za to, pripraviti na desetletja kazenskega pregona.
Borrell je danes državam članicam posredoval predlog, v skladu s katerim bi del prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, porabili za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini. Po Borrellovih besedah je teh prihodkov za tri milijarde evrov na leto.
13.08 V ruskih napadih v Ukrajini več mrtvih in ranjenih
V ruskem obstreljevanju blizu mesta Herson na jugu Ukrajine sta bila danes ubita dva človeka, je sporočil tamkajšnji guverner Oleksandr Prokudin. O mrtvih in ranjenih poročajo tudi iz več ukrajinskih mest, ki so jih ruske sile napadle preteklo noč, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V regiji Sumi na severovzhodu Ukrajine ob meji z Rusijo, je bil ubit en človek, je na družbenih omrežjih sporočilo ukrajinsko notranje ministrstvo. Kot so še navedli, je Rusija v tej regiji v zadnjih 24 urah izvedla 136 napadov. V njih je bilo poškodovanih več hiš, šola, vrtec, bolnišnica in trgovina.
V regiji Dnipropetrovsk v osrednjem delu Ukrajine pa je bilo po navedbah tamkajšnjih oblasti v obstreljevanju minulo noč ranjenih več ljudi, še poroča AFP.
13.00 Bruselj Ukrajini izplačal prvih 4,5 milijarde evrov
Evropska komisija je danes Ukrajini izplačala prvih 4,5 milijarde evrov iz 50 milijard evrov vrednega svežnja makrofinančne pomoči, je povedala predsednica komisije Ursula von der Leyen. Ukrajinski premier Denis Šmihal je obenem Komisiji predal ukrajinski reformni načrt, ki bo podlaga za nadaljnja izplačila.
"Evropska komisija je Ukrajini ravnokar izplačala prvi obrok v višini 4,5 milijarde evrov v okviru finančnega instrumenta za Ukrajino," je v skupni izjavi za medije pred srečanjem z ukrajinskim premierjem Šmihalom povedala von der Leynova. Dodala je, da bo aprila po izpolnitvi pogojev, h katerim se je zavezal Kijev, Komisija izplačala nadaljnjih 1,5 milijarde evrov.
Gre za t. i. premostitveno financiranje, ki ga omogoča zakonodaja o finančnem instrumentu za Ukrajino.
Podlaga za nadaljnja izplačila iz 50 milijard evrov vrednega svežnja za obdobje 2024–2027 pa bo izvajanje reformnega načrta, ki ga je danes Šmihal predal predsednici Komisije. Načrt, ki po besedah von der Leynove vključuje reforme in naložbe, je namenjen spodbujanju gospodarske rasti Ukrajine, obenem pa jo bo tudi približal Uniji.
Ukrajinski premier je pojasnil, da načrt obsega reforme na skoraj 70 področjih, med drugim strukturne reforme javnega sektorja, številne gospodarske reforme, pa tudi reforme, namenjene gospodarski rasti. Pri tem je izpostavil področja energetike, logistike, kmetijstva in kritičnih surovin. Načrt naj bi članice EU potrdile prihodnji mesec, kar bo omogočilo dokončno uveljavitev finančnega instrumenta.
"Vendar pa Ukrajina nujno potrebuje podporo partnerjev že zdaj, zato je izjemno hvaležna Komisiji in predsednici, da je omogočila premostitveno financiranje," je poudaril.
Instrument, ki vključuje 17 milijard evrov posojil in 33 milijard evrov nepovratnih sredstev za Kijev do leta 2027, je del revizije dolgoročnega proračuna EU 2021–2027 (MFF), o kateri so se voditelji držav članic EU dogovorili v začetku februarja. Kmalu je sledil še dogovor med državami članicami in Evropskim parlamentom, kar je omogočilo njegovo izvajanje.
12.55 Fajonova napovedala varnostni sporazum z Ukrajino
Zunanja ministrica Tajna Fajon je danes na seji odbora DZ za zunanjo politiko povedala, da Slovenija pripravlja dvostranski varnostni sporazum z Ukrajino. Gre za podoben sporazum, kot ga je Kijev že sklenil z več državami.
Fajonova je na seji poudarila, da Slovenija preučuje načine, kako bi lahko pomagala Ukrajini. Tako je med drugim spomnila, da je že na zasedanju zunanjih ministrov EU v ponedeljek podprla predlog, da se del prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij, porabi za financiranje nabav orožja za Ukrajino. Dodatno pa Slovenija preučuje tudi možnosti podpiranja Kijeva v okviru deklaracije skupine G7 o ukrajinski podpori. V okviru tega preučujejo možnost podpore pri povojni obnovi in boju proti dezinformacijam.
Ob tem je ministrica dejala, da Slovenija pripravlja tudi dvostranski sporazum z Ukrajino o varnostnem sodelovanju. Gre za podoben sporazum, ki ga je Kijev že podpisal med drugim z Londonom, Berlinom, Parizom in Köbenhavnom. Dvostranski varnostni dogovori so sicer del zavez, ki so jih sprejeli v okviru formata G7 ob robu vrha Nata v Vilniusu julija 2023.
Glede Ukrajine je ministrica še pojasnila, da je trenutno edina aktualna mirovna formula, ki jo je predlagala Ukrajina. Fajonova se zaveda, da je nujno, da ta predlog dobi širšo podporo, tudi z globalnega juga in skupnosti držav G20. Ukrajinski predlog predvideva umik ruskih sil z zasedenih območij, pri čemer je na primer poslanec poslanec Svobode Miroslav Gregorič opozoril, da je iluzionistično pričakovati, da bo prvi korak k mirovnim pogajanjem umik ruskih vojakov z okupiranih območij.
12.15 Bruselj predlaga uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za vojaško podporo Ukrajini
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes državam članicam posredoval predlog, v skladu s katerim bi del prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, porabili za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini. Po Borrellovih besedah je teh prihodkov za tri milijarde evrov na leto.
Predlaga, da se 90 odstotkov prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja nameni za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta (EPF). Ta sredstva bi po njegovih navedbah dodali k petim milijardam evrov za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini. Zunanji ministri EU so namreč v ponedeljek potrdili povečanje EPF za pet milijard evrov, ki bodo v okviru posebnega sklada namenjeni podpori Ukrajini. EPF ni del evropskega proračuna.
Deset odstotkov bi medtem v okviru proračuna EU namenili za podporo ukrajinski obrambni industriji in povojni obnovi države, je pojasnil Borrell.
"Upam, da bomo lahko hitro dosegli dogovor in bankovce spremenili v orožje. Vaši vojaki se namreč ne morejo boriti z bankovci. Potrebujejo orožje za obrambo ukrajinskega ljudstva," je povedal na skupni novinarski konferenci z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom.
Šmihal je poudaril, da je treba odločitev o zasegu ruskega premoženja sprejeti hitro. "Evropa in svet potrebujeta precedenčno odločitev, da bo agresor plačal visoko ceno za uničenje, ki ga je povzročil v Ukrajini," je dejal.
Sprva se je sicer v razpravah o uporabi ruskega premoženja, ki so ga članice EU zamrznile v okviru sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino, omenjalo predvsem, da bi jih namenili za povojno obnovo te države.
Konec februarja pa se je predsednica komisije Ursula von der Leyen v Evropskem parlamentu zavzela za to, da bi prihodke od upravljanja tega premoženja uporabili za skupne nakupe vojaške opreme za Kijev.
Članice so za zdaj sprejele le zakonodajno podlago, ki od finančnih ustanov zahteva, da prihodke, ki nastajajo pri upravljanju ruskega premoženja, beležijo in upravljajo ločeno. Uporabi teh sredstev pa je namenjena danes predstavljena zakonodaja.
11.47 V Ukrajini so že tudi zahodni vojaki
"Kot je že dejal vaš kancler, so nekateri vojaki iz večjih držav že v Ukrajini," je za nemško agencijo dpa dejal poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski.
Nemški kancler Olaf Scholz je konec februarja zavrnil možnost dostave nemških raket dolgega dosega taurus Ukrajini z utemeljitvijo, da Nemčija ne bo sodelovala pri upravljanju sistema z nemškimi vojaki, niti na terenu niti na daljavo. Pri tem je dodal, da Nemčija ne more pomagati pri upravljanju vojaške opreme tako kot Britanci ali Francozi. Nemška opozicija in nekateri tuji politiki so te izjave razumeli, kot da je Scholz potrdil prisotnost zahodnih vojakov v Ukrajini, piše dpa.
Poljski zunanji minister je te trditve označil za javno skrivnost, torej tako, ki jo že vsak pozna. Je pa ob tem poudaril, da Poljska v Ukrajino ne bo poslala svojih vojakov tudi zaradi zgodovinskih razlogov. "Ukrajina in Poljska sta bili 400 let ena država. In to bi Rusom dalo preveč lahkega propagandnega materiala. Zato bi morali biti zadnji, ki bi to storili," je dejal.
Je pa pozdravil stališče francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da možnosti sodelovanja tujih vojakov v vojni ni dokončno izključil, čeprav so to številne države zavrnile.
