Sobota, 15. 6. 2024, 8.50
6 mesecev, 1 teden
Ruski bombnik vstopil v švedski zračni prostor
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,03
Incident se je zgodil približno tri mesece po tem, ko je skandinavska država postala polnopravna članica zveze Nato in se s tem odpovedala svoji nevtralnosti. K temu jo je spodbudila ruska invazija na Ukrajino leta 2022.
Ruski bombnik Su-24 je v bližini otoka Gotland v Baltskem morju za kratek čas vstopil v švedski zračni prostor in ga zapustil šele, ko je Švedska aktivirala lovsko letalo JAS-39 Gripen, je danes sporočila švedska vojska. Incident je označila za nesprejemljiv in opozorila, da Moskva s tem ne spoštuje njene ozemeljske celovitosti.
"V petek popoldne je rusko letalo Su-24 kršilo švedski zračni prostor vzhodno od skrajnega juga otoka Gotland. Vojaško poveljstvo je o tem opozorilo rusko letalo. Ko letalo opozorila ni upoštevalo in se ni oddaljilo od svoje poti, ga je iz švedskega zračnega prostora odvrnilo letalo JAS-39," je pojasnila švedska vojska.
Poveljnik švedskih zračnih sil Jonas Wikman je ob tem poudaril, da je bilo ravnanje ruskega letala nesprejemljivo in opozoril, da kršitev zračnega prostora kaže na nespoštovanje ozemeljske celovitosti Švedske, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Incident se je zgodil približno tri mesece po tem, ko je skandinavska država postala polnopravna članica zveze Nato in se s tem odpovedala svoji nevtralnosti. K temu jo je spodbudila ruska invazija na Ukrajino leta 2022.
Moskva je sicer švedski zračni prostor nazadnje kršila marca 2022, ko so švedski lovci nad otokom Gotland prestregli dve ruski bojni letali Su-24 in dve letali Su-27.
ZDA napovedale več kot 1,5 milijarde dolarjev pomoči Ukrajini
Podpredsednica ZDA Kamala Harris je pred današnjim začetkom mirovne konference za Ukrajino v Švici napovedala več kot 1,5 milijarde dolarjev dodatne pomoči Kijevu. Ta bo namenjena predvsem za krepitev in zaščito ukrajinskega energetskega sektorja ter za humanitarno pomoč, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"S temi sredstvi bomo popravili v vojni poškodovano energetsko infrastrukturo, razširili proizvodnjo elektrike, spodbudili naložbe zasebnega sektorja in zaščitili energetsko infrastrukturo," je dejala Harris in dodala, da bo ameriška pomoč Ukrajini pomagala pri odzivu na ruske napade na energetsko infrastrukturo.
Kot je pojasnila, bo za pomoč ukrajinskemu energetskemu sektorju namenjenih 500 milijonov dolarjev pomoči. Hkrati bo za reševanje nujnih energetskih potreb Ukrajine preusmerjenih še okoli 324 milijonov dolarjev iz že prej napovedanih sredstev ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID).
Nova ameriška pomoč vključuje tudi več kot 379 milijonov dolarjev za humanitarno pomoč. "To bo pomagalo pri reševanju nujnih potreb beguncev, notranje razseljenih oseb in skupnosti, prizadetih v konfliktu," je poudarila Harris.
Ob tem je naznanila, da bo Washington s podporo kongresa Kijevu zagotovil še 300 milijonov dolarjev za pomoč ukrajinski civilni zaščiti.
"Ta podpora jim bo pomagala varno delovati na prvih bojnih linija, braniti ukrajinsko ozemlje, reševati civiliste, ki so tarča napadov Kremlja, varovati kritično infrastrukturo in preiskovati več kot 120 tisoč registriranih primerov vojnih zločinov in drugih grozodejstev," je še dodala.
Harris bo danes zastopala ZDA na dvodnevni mirovni konferenci za Ukrajino v švicarskem letovišču Bürgenstock ob Luzernskem jezeru. Na konferenci bo sodelovalo okoli 90 držav, tudi Slovenija, medtem ko Rusija ni bila povabljena.
Po prihodu v Švico je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poudaril, da se bo na konferenci pisala zgodovina. "Skupaj bomo naredili prvi korak k pravičnemu miru, ki temelji na ustanovni listini ZN in temeljnih načelih mednarodnega prava," je zapisal na omrežju X.
Scholz po konferenci v Švici upa na vključitev Rusije v pogajanja
Nemški kancler Olaf Scholz je pred današnjim začetkom mirovne konference za Ukrajino v Švici izrazil upanje, da bi ta postavila temelje za nadaljnja mirovna pogajanja, na katerih bi sodelovala tudi Rusija, ki sicer na konferenco ni bila povabljena. Ob tem je potrdil, da je Nemčija zadržana do pogajanj o uvedbi novih sankcij EU proti Rusiji.
Scholz je prav tako potrdil, da je Nemčija zadržana pri pogajanjih o uvedbi novih sankcij EU proti Rusiji. "Ne blokiramo sankcij, temveč tako kot pri vseh drugih svežnjih sankcij intenzivno sodelujemo z vsemi in si želimo zagotoviti, da bo to izvedeno čim bolj pragmatično," je dejal za nemško radiotelevizijo ZDF.
"To je diplomatska rastlina, ki jo zalivamo, da bo lahko zrasla," je Scholz glede mirovne konference v Švici dejal ob koncu vrha sedmih najrazvitejših gospodarstev sveta (G7), ki se danes končuje na jugu Italije.
Ob tem je izrazil upanje, da bi v prihodnjih prizadevanjih za mir sodelovala tudi Rusija. Njene zaveznice, vključno s Kitajsko, ki se ravno tako ne bo udeležila konference v Švici, pa je pozval, naj pritisnejo na Moskvo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Scholz je prav tako potrdil, da je Nemčija zadržana pri pogajanjih o uvedbi novih sankcij EU proti Rusiji. "Ne blokiramo sankcij, temveč tako kot pri vseh drugih svežnjih sankcij intenzivno sodelujemo z vsemi in si želimo zagotoviti, da bo to izvedeno čim bolj pragmatično," je dejal za nemško radiotelevizijo ZDF.
Namen novih sankcij EU naj bi bil predvsem, da se Rusiji prepreči morebitno izogibanje doslej sprejetim sankcijam, zlasti glede pridobivanja zahodne tehnologije, ki bi jo ruska obrambna industrija lahko uporabila za proizvodnjo orožja.
V luči tega je Scholz ob koncu vrha G7 pojasnil, da je cilj nemške vlade zagotoviti, da bo nemško gospodarstvo v tretje države lahko še naprej izvažalo blago, ki ga je prepovedano izvažati v Rusijo.
Pri tem je bil kritičen do primerjav Nemčije in Madžarske, ki pogosto nasprotujeta uvedbi novih sankcij proti Rusiji. Diplomati v Bruslju so namreč nedavno navedli nemške pomisleke kot glavni razlog, zakaj pogajanja o novih sankcijah EU proti Rusiji še niso končana, poroča dpa.
Scholz in številni drugi voditelji skupine G7 se bodo ob današnjem zaključku vrha na jugu Italije preselili v švicarsko letovišče Bürgenstock ob Luzernskem jezeru, kjer se bo popoldne začela dvodnevna mirovna konferenca za Ukrajino.
Na njej bo sodelovalo okoli 90 držav, tudi Slovenija, medtem ko Rusija ni bila povabljena. Cilj konference je po besedah predsednice Švice Viole Amherd doseči pravičen in trajen mir za Ukrajino v skladu z mednarodnim pravom.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer v petek predstavil ruske pogoje za končanje vojne v Ukrajini. Ti vključujejo umik ukrajinske vojake iz regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki si jih je Moskva nezakonito priključila, in opustitev prizadevanj Kijeva za vstop v zvezo Nato.
Ukrajina, ki končanje vojne med drugim pogojuje z umikom ruske vojske z vseh ukrajinskih ozemelj, vključno s polotokom Krim, je predloge Putina označila za žaljive. Scholz je menil, da Putin z njimi sploh ni mislil resno, njegov predlog pa označil za "vključitev imperialističnega ropa v dokumente".
V Švici se začenja dvodnevna mirovna konferenca za Ukrajino
V švicarskem letovišču Bürgenstock ob Luzernskem jezeru se bo danes začela dvodnevna mirovna konferenca za Ukrajino, na kateri bo sodelovalo okoli 90 držav, tudi Slovenija, medtem ko Rusija na konferenco ni bila povabljena. Cilj je po besedah predsednice Švice Viole Amherd doseči pravičen in trajen mir za Ukrajino v skladu z mednarodnim pravom.
V ospredju bo ukrajinski mirovni načrt, ki v desetih točkah med drugim zagovarja umik ruskih sil z vseh ozemelj Ukrajine, vključno s polotokom Krim, kaznovanje vojnih zločinov, ki naj bi jih zagrešile ruske sile, izpustitev ujetnikov in vrnitev deportiranih otrok v Ukrajino ter krepitev ukrajinske energetske, prehranske in jedrske varnosti.
Ker so številne točke načrta v fazi vojne trenutno neizvedljive, se bodo države na konferenci predvidoma osredotočile zlasti na zadnje štiri, poroča švicarski portal swissinfo.
Udeležbo je potrdilo 40 voditeljev, preostale države pa bodo zastopali zunanji ministri ali drugi predstavniki. Prisotni bodo tudi predstavniki ZN in več drugih mednarodnih organizacij. Ruski predstavniki v Švico niso bili povabljeni. Konference pa se ne bo udeležila niti Kitajska, ki trdi, da je tovrstno srečanje brez sodelovanja Moskve nesmiselno.
Slovenijo bo medtem zastopala predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je že pred začetkom konference izjavila, da bo Slovenija pozdravila vsak konkretni načrt, ki bi utrl pot pogovorom za končanje vojne in vzpostavitev miru.
Popoldne se bo udeležila otvoritvenega plenarnega zasedanja, v nedeljo pa bo poleg zaključnega zasedanja kot govorka sodelovala tudi na delovnem omizju o humanitarnih vidikih.
