V Srbiji v povezavi s protestom novembra 2001 prijeli člane Rdečih baretk

V zvezi s protestom novembra 2001 naj bi bili osumljeni oboroženega upora. Razjasnitev takratnih dogodkov bi lahko pojasnila tudi ozadje atentata na nekdanjega srbskega premiera Zorana Đinđića. Zaslišanje v zvezi s protestom novembra 2001 Srbski tožilec za organizirani kriminal Miljko Radisavljević želi priprte člane zloglasne policijske enote zaslišati v zvezi s protestom njihovih enot novembra 2001 v Beogradu. Protest se je končal po večurnih pogajanjih V okviru protesta so pripadniki posebne policijske enote v popolnih uniformah in s terenskimi vozili med drugim blokirali glavno beograjsko prometnico, motivov pa niso nikoli preiskali. Protest se je končal po večurnih pogajanjih s takratnim premierom Đinđićem. Odvetnik družine Đinđić prepričan, da je protest pomenil uvod v atentat Po mnenju odvetnika družine Đinđić, Srđe Popovića, ki je novembra lani zaradi protesta ovadil več članov Rdečih baretk, bi lahko razjasnitev takratnih dogodkov prispevala tudi k pojasnitvi političnega ozadja atentata na nekdanjega premiera Đinđića marca 2003, ki ni bilo nikoli razjasnjeno. Kot je prepričan Popović, je protest pomenil uvod v atentat. Rdeče baretke so po umoru razpustili Đinđić, ki je postal premier leta 2000, je bil ubit 12. marca 2003 pred poslopjem srbske vlade. Njegovi morilci, ki so pripadali beograjski mafijski skupini Zemunski klan in Rdečim baretkam, so bili leta 2007 obsojeni na skupno 378 let zapora. Rdeče baretke so po umoru razpustili. Džoki in Čoravi Med drugimi je bil zaradi sodelovanja v umoru Đinđića na dolgoletno kazen obsojen tudi člana Zemunskega klana Miloš Simović, ki ga je po pobegu srbska policija prijela junija lani. V svojem pričanju je Simović človeka, ki je naročil Đinđićev umor, omenjal pod vzdevkom Džoki in Čoravi, piše Večer. Kot je pred dnevi za podgoriški radio Antena M zatrdil Popović, ki ga povzema Večer, je Simović na vprašanje, na koga se nanašajo vzdevki, "jasno povedal", da gre za nekdanjega podpredsednika srbske vlade Nebojšo Čovića. Ta je sicer trditev, da je on naročil Đinđićev umor, označil za nesmisel.