Duhovnik, protikomunistični oporečnik in neutrudni razkrivalec zločinov Stasija. Vse to je bil med drugim zdajšnji nemški predsednik Joachim Gauck, ki prihaja na obisk v Slovenijo.
Gauck, ki je nemški zvezni predsednik od marca 2012, se bo danes in v sredo v naši državi mudil na uradnem obisku. Tako kot nemška kanclerka Angela Merkel je tudi 74-letni Gauck Vzhodni Nemec.
Očetova usoda zaznamuje Gaucka
Leta 1951 so njegovega očeta vzhodnonemške komunistične oblasti zaradi lažne obtožbe zaprle in ga poslale v sibirski gulag, od koder se je popolnoma sestradan, izmučen in psihično uničen vrnil leta 1955. Očetova usoda je zelo vplivala na malega Gaucka, ki je pozneje poudarjal, da je že kot otrok vedel, da je socializem nepravičen sistem.
Gauck je študiral teologijo in postal evangeličanski duhovnik. Vzhodnonemška tajna politična policija Stasi (uradno: Ministerium für Staatssicherheit oziroma Staatssicherheitsdienst; vzhodnonemška različica Udbe oziroma SDV-ja), ga je zaradi njegovega zavzemanja za človekove pravice začela spremljati od leta 1974. Označila ga je za nepoboljšljivega antikomunista.
Lovec na stasijevce
Leta 1989 je sodeloval v protestih proti vzhodnonemški oblasti, ki so vplivale na padec berlinskega zidu. Leta 1990 je v združeni Nemčiji postal zvezni pooblaščenec za Stasijeve arhive (od leta 1992 so vsem ljudem omogočili vpogled v spise, ki jih je o njih imela ta tajna politična policija). To delo je opravljal do leta 2000.
Delo njegovega urada so ljudje tako poistovetili z njim, da se ga je oprijelo ime Gauckov urad oziroma Gauckov inštitut. Sam Gauck, ki se je vneto posvetil razkrivanju in odkrivanju Stasijevih oziroma komunističnih zločinov, pa je dobil vzdevek lovec na stasijevce. Gauck je tudi eden od soavtorjev nemške izdaje Črne knjige komunizma.
Pobudnik ozaveščanja Evropejcev o komunističnih zločinih
Gauck je bil tudi sopobudnik Praške deklaracije o evropski zavesti in komunizmu iz leta 2008 in Deklaracije o komunističnih zločinih iz leta 2010. Na podlagi teh dveh deklaracij je bila leta 2011 v Pragi ustanovljena Platforma evropskega spomina in vesti. Poleg Gauckovega inštituta v tej platformi med drugim sodeluje tudi slovenski Študijski center za narodno spravo.
Že praška deklaracija iz leta 2008 pa je predlagala, da 23. avgust – v spomin na podpis pakta med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo – počastimo kot dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Predsednik src prvič ostane praznih rok
Gaucka, ki se je nekoč opisal kot levega liberalnega konservativca (sicer ni član nobene stranke), so leta 2010 nemški socialdemokrati in Zeleni predlagali za predsednika države. Ni mu uspelo, zmagal je krščanski demokrat Christian Wulff. V tolažbo je tabloid Bild poraženega Gaucka poimenoval za predsednika src.
Wulffov odstop pa je Gaucku ponudil drugo priložnost. Tokrat so ga podprli tudi krščanski demokrati. Proti so bili le v Levi stranki, naslednici nekdanje vzhodnonemške komunistične stranke. Ti so predlagali svojo kandidatko Beate Klarsfeld, imenovano tudi lovko na naciste (nazijägerin). Pozneje se je izvedelo, da je danes 75-letna Klarsfeldova od leta 1966 sodelovala s Stasijem.
Kritike Putinove Rusije in zagovornik svobodnega trga
Kot zvezni predsednik je Gauck s svojimi izjavami velikokrat v središču pozornosti (nemški tednik Der Spiegel ga je enkrat celo označil kot "bralca levit", torej človeka, ki rad ošteva dejanja drugih). Pred dvema mesecema je tako ostro nastopil proti politiki ruskega predsednika Vladimirja Putina, v začetku letošnjega leta pa vzel v bran svobodni trg in tržno gospodarstvo.
2
