Ponedeljek,
27. 9. 2021,
7.07

Osveženo pred

3 leta, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,99

10

Natisni članek

Natisni članek

Olaf Scholz Angela Merkel volitve Nemčija

Ponedeljek, 27. 9. 2021, 7.07

3 leta, 1 mesec

Jutro po volitvah pokazalo, kdo je zmagovalec v Nemčiji #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,99

10

Na volitvah v Nemčiji so socialdemokrati (SPD) s 25,7 odstotka s tesno prednostjo premagali konservativno unijo CDU/CSU, ki je osvojila 24,1 odstotka glasov, so pokazali zgodaj zjutraj objavljeni začasni izidi volilne komisije v državi.

Rezultat, ki temelji na glasovnicah iz vseh volilnih okrožij, je v pretežni meri potrdil izid, ki so ga napovedovale vzporedne volitve. Gre za najslabši rezultat za krščanske demokrate doslej – še leta 2017 so prejeli skoraj 33 odstotkov glasov –, medtem ko je uspelo socialdemokratom podporo v primerjavi z letom 2017 okrepiti za več kot pet odstotkov.

Med drugim je SPD uniji CDU in CSU simbolično "ukradla" nekdanji volilni okraj kanclerke Angele Merkel v zvezni deželi Mecklenburg - Pomorjansko. Pred štirimi leti je tam kar 44 odstotkov t. i. prvih glasov, s katerimi volivci neposredno izberejo predstavnika okraja v bundestagu, pripadlo Merklovi. V nedeljo jih je kandidat konservativcev prejel 20,6 odstotka, kandidatka SPD pa dobrih 24 odstotkov.

Hudo razočaranje Zelenih

Zeleni so glede na uradne izide v nedeljo osvojili 14,8 odstotka glasov, kar je njihov doslej najboljši rezultat, a obenem hudo razočaranje, saj so pred nekaj meseci uživali še kar dvakrat višjo podporo. Celo kanclerska kandidatka Zelenih Annalena Baerbock je morala priznati poraz v bitki za neposredni poslanski mandat v volilnem okraju v Potsdamu, kjer jo je prepričljivo, s 34 proti 19 odstotkom, premagal Scholz. Baerbockova bo sicer brez težav prišla v bundestag prek strankarske volilne liste Zelenih.

Zelenim sledijo liberalci (FDP) z 11,5 odstotka podpore, slabim odstotkom več kot pred štirimi leti. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je zbrala 10,3 odstotka glasov. Čeprav je v primerjavi z volitvami leta 2017 izgubila več kot dva odstotka, pa se AfD, kot izpostavlja bilten Politico, očitno spreminja iz majhne protestne nacionalne stranke v močno regionalno politično silo na vzhodu Nemčije. Med drugim je v nedeljo tako slavila v zveznih deželah Saška in Turingija.

Skrajno leva Levica je medtem osvojila 4,9 odstotka, s čimer je načeloma ostala pod petodstotnim pragom za vstop v zvezni parlament, a v njem kljub temu ostaja. Razlog za to je v zapletenem nemškem volilnem sistemu, ki je kombinacija proporcionalnega in večinskega. Po zaslugi zadnjega je namreč Levica prejela tri neposredne mandate, kar ji zagotavlja vstop v bundestag, tudi če sicer ne doseže zahtevanih petih odstotkov.

Po ugotovitvah javne televizije ARD so mlajši volivci večinoma volili FDP in Zelene, medtem ko imata SPD in unija CDU/CSU občutno starejše volilno telo.

Koalicijska pogajanja se lahko zavlečejo

Aktualna kanclerka bo tako verjetno še kar nekaj časa vodila prehodno vlado, saj se utegnejo koalicijska pogajanja zavleči – sinoči se je denimo ugibalo o "božični koaliciji", medtem ko so se po volitvah septembra 2017 pogajanja o novi vladi zavlekla celo v naslednje leto.

Glede na izide se omenjata predvsem dve možnosti koalicij – t. i. jamajka in semafor. Črno-rumeno-zeleno "jamajko" bi sestavili črni konservativci skupaj s FDP in Zelenimi, "semafor" pa rdeči socialdemokrati prav tako skupaj z FDP in Zelenimi. Odločilen jeziček na tehtnici bo torej rumeno-zelen, pri čemer bi v FDP načeloma raje sodelovali s konservativci, v Zelenih pa s socialdemokrati. Formalnih pravil ni in ne bi bilo prvič, da koalicijske vlade ne bi oblikovala zmagovalka volitev.

Sinočnja anketa za javno televizijo ZDF je pokazala, da bi kar 55 odstotkov vprašanih v prihodnje raje imelo vlado pod vodstvom SPD. Vlado s CDU/CSU na čelu bi raje videlo le 36 odstotkov vprašanih, devet odstotkov pa jih je bilo neodločenih.

V vsakem primeru bo danes najprej na vrsti temeljita analiza volilnih rezultatov v posameznih strankah, tudi javno za medije.

Armin Laschet, Olaf Scholz in Annalena Baerbock
Novice Po Merklovi potop?

Prvi pogovori o oblikovanju vlade

V Nemčiji bodo danes stekli prvi pogovori o oblikovanju vlade po nedeljskih parlamentarnih volitvah. Te niso dale jasnega zmagovalca, glede na delne izide so v rahli prednosti sicer socialdemokrati pred konservativno unijo CDU/CSU. Kdo bo na kanclerskem položaju nasledil Merklovo, tako še ni jasno.

Scholz za koalicijo z Zelenimi in FDP

Scholz je danes potrdil odločenost, da sestavi koalicijsko vlado. Prepričan je namreč, da so volivci to nalogo poverili SPD, ki je prejela največ glasov. Kot je nakazal, bo skušal novo koalicijo oblikovati z Zelenimi in liberalci (FDP).

Kot je namreč spomnil, so nemški volivci in volivke v nedeljo dali več moči trem strankam - SPD, Zelenim in FDP - in jim s tem dali "očiten mandat" za oblikovanje vlade. Konservativna unija CDU in CSU, ki je v primerjavi z volitvami leta 2017 izgubila velik del podpore, po njegovem prepričanju ni le izgubila, ampak dobila jasno sporočilo volivcev, naj "odide v opozicijo", je bil na sedežu SPD v Berlinu danes jasen Scholz.

Olaf Scholz in Armin Laschet
Novice Scholz vse bližje zmagi. Toda zmagovalec še zdaleč ni znan