Sreda, 12. 6. 2024, 9.33
4 mesece, 3 tedne
V Nemčiji so 16-letniki prvič volili na volitvah. "Rezultati so grozljivi."
V Nemčiji, Avstriji, Belgiji in na Malti so na volitvah za Evropski parlament prvič volili 16-letniki, potem ko so starostno mejo za volivce znižali za dve leti. V Grčiji so starostno mejo znižali na 17 let, rezultati volitev pa kažejo na spremembo razmišljanja mladih o izbiri političnih opcij, poroča spletni portal Index.hr.
V času predzadnjih evropskih volitev pred petimi leti so najstniki po ulicah po vsej Evropi množično zahtevali ukrepe za varstvo podnebja. Niso imeli volilne pravice, a so se odzvali na odločitve, ki bodo zaznamovale njihova življenja v prihodnjih letih.
Ankete kažejo, da mladi, običajno med 18. in 24. letom v demokracijah na obeh straneh Atlantika v večji meri volijo bolj levosredinske, napredne stranke kot tiste na desnici, zato evropski konservativci že dolgo nasprotujejo volilni pravici 16- in 17-letnikov, čeprav smejo po zakonu starejši najstniki delati in imajo ponekod tudi vozniško dovoljenje.
Na volitvah v evropski parlament leta leta 2019 so najmlajši volivci izrazili zaskrbljenost zaradi globalnega segrevanja in prispevali k t. i. zelenemu valu. Tretjina mladih v Nemčiji je glasovala za Zelene.
Med mladimi narašča podpora skrajni desnici
Danes je zgodba popolnoma drugačna, saj so številni mladi v Nemčiji glasovali za skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD). Na teh volitvah je AfD volilo 16 odstotkov volivcev v starostni skupini od 16 do 24 let, kar je 11 odstotkov več kot pred petimi leti. Pri tem je treba opozoriti, da večina najstnikov ni volila skrajne desnice, vseeno pa je naraščanje števila tistih, ki so zanjo glasovali, skrb vzbujajoče in zastrašujoče, analizira CNN.
Čeprav je AfD v zadnjih mesecih utrpela vrsto škandalov, od znanih obtožb o spogledovanju z neonacizmom – eden od vodilnih kandidatov je dejal, da niso vsi esesovci avtomatsko zločinci –, do predlogov za deportacijo nemških državljanov, ki niso rojeni v Nemčiji, in preiskovanja članov strank, ki so sodelovale v nasilju in spodbujanju sovraštva, je AfD na volitvah vseeno dobila ogromno glasov.
Postpandemični zasuk v desno
Zasuk nemške mladine v desno ni prišel kar naenkrat. Nemške raziskave kažejo na splošno nezadovoljstvo z gospodarskimi in političnimi razmerami po pandemiji. "Zdi se, da je pandemija koronavirusa razdražila mlade zaradi nezmožnosti vladajočih, da se soočijo s prihodnostjo, kar se kaže v globoki negotovosti," pravijo analitiki. Za mlade so najpomembnejše osebne finance, kakovostna zaposlitev, zdravje, stanovanje in družbena uveljavitev.
Mladi so tako kot dobršen del starejših sodržavljanov razočarani nad neuspehom politik tradicionalnih desnosredinskih in levosredinskih strank ter se nagibajo k volitvam za nacionalistične in desne opcije, ki sicer ne ponujajo pravih rešitev, ampak uspejo pri volivcih vzbuditi čustva in upor, k čemur so veliko pripomogla tudi družbena omrežja.
Podoben trend tudi v nekaterih drugih državah
Naraščajočega trenda priljubljenosti desničarjev med mladimi ni samo v Nemčiji. Posneli so ga tudi na Portugalskem, v Italiji, Franciji, na Nizozemskem in Švedskem.
Analitiki pojasnjujejo, da znajo biti mladi še posebej impulzivni in čustveni pri izbiri političnih opcij. Razumljivo je njihovo nezadovoljstvo zaradi počasnega gospodarskega okrevanja, pandemije, ki jih je nepravično kaznovala, in svetovne krize.
Očitno pa je, da skrajno desničarske stranke, kot je AfD, nimajo rešitev za težka in zapletena vprašanja, glasovanje zanje pa demokraciji nekako preprečuje, da bi rešila lastne pomanjkljivosti. Protestno glasovanje za takšne stranke je lahko nevarno in ogrozi prihodnost mladih, ki jih je v tem trenutku upravičeno strah, povzema Index.hr.