Četrtek, 3. 11. 2022, 18.12
2 leti
V boju proti energetski krizi Nemčija Zahodnemu Balkanu namenila milijardo evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,41
6
Polovico, torej 500 milijonov evrov nepovratnih sredstev, bo Evropska komisija v kratkem namenila za finančno podporo šestim državam v regiji.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes na vrhu Berlinskega procesa v nemški prestolnici napovedala obsežen sveženj pomoči za Zahodni Balkan v boju proti energetski krizi v vrednosti milijarde evrov nepovratnih sredstev. Na novinarski konferenci po vrhu je opozorila tudi na pomen pospešitve pristopnega procesa držav regije k EU.
Polovico, torej 500 milijonov evrov nepovratnih sredstev, bo Evropska komisija v kratkem namenila za finančno podporo šestim državam v regiji za podporo ranljivim gospodinjstvom ter majhnim in srednjim podjetjem za ublažitev vpliva naraščanja cen energentov. Odločitev o tem svežnju bo sprejela decembra, na voljo pa bo januarja, so sporočili iz Bruslja.
Druga polovica sredstev bo namenjena naložbam v energetiko in infrastrukturo
Drugo polovico sredstev pa bo komisija v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju namenila naložbam v energetiko in infrastrukturo prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan za spodbujanje diverzifikacije energetskih virov, proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter medsebojnih povezav na področju plina in električne energije.
Predsednica Evropske komisije je dejala tudi, da je zaradi geopolitičnih razmer mogoče čutiti, da je Evropo zajel veter sprememb, zato je pospešitev pristopnega procesa držav Zahodnega Balkana k EU izjemno pomembna, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Na vprašanje o možnostih za nadaljevanje dialoga med Prištino in Beogradom, ki poteka pod okriljem EU, pa je poudarila, da Bruselj "popolnoma podpira" francosko-nemški predlog za doseganje trajne rešitve.
Kot so še sporočili iz Bruslja, je EU, ki jo je na vrhu zastopal tudi visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell, pozdravila preboj v pogajanjih o treh novih sporazumih, ki so jih danes na vrhu podpisali voditelji šestih držav regije in ki bodo med drugim olajšali prosto gibanje in zaposlovanje v regiji.
Sporazumi zadevajo potovanje z osebno izkaznico znotraj regije ter priznavanje akademskih kvalifikacij in kvalifikacij za nekatere poklice, kar bo bistveno izboljšalo mobilnost in sodelovanje med državami v regiji.
Voditelji so se zavezali, da bodo podvojili prizadevanja za izvajanje zelene agende
Voditelji so podpisali še izjavo o sodelovanju na področju energetske varnosti, v kateri so se zavezali, da bodo podvojili prizadevanja za izvajanje zelene agende za Zahodni Balkan, usklajene z zelenim dogovorom EU. To sodelovanje bo pripomoglo k večji energetski diverzifikaciji in čistejši energiji ter pospešilo reforme na nacionalnih energetskih trgih, da bi se prilagodili EU.
Ob robu vrha so bile med temami pogovorov tudi napetosti med Kosovom in Srbijo zaradi začetka postopkov Prištine za zamenjavo srbskih registrskih tablic s kosovskimi. Zamenjavi nasprotujejo Beograd in kosovski Srbi v večinsko srbskem severnem delu Kosova.
Srbska premierka Ana Brnabić je v izjavi v Berlinu opozorila na pomen sklenjenih sporazumov za mlade v regiji in poudarila, da nikakor ne razveljavljajo tistega, kar so se dogovorili s Prištino. "To smo precej težko dosegli na pogajanjih, a nam je uspelo. To nima nikakršnega vpliva na že sprejete dogovore o osebnih izkaznicah, kar olajšuje življenje Srbom na Kosovu," je dejala po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.
Brnabićeva ni optimistična: EU dopušča nespoštovanje že dogovorjenih in podpisanih sporazumov
Kljub temu pa po pogovorih na vrhu ni bila optimistična, ker, kot je dejala, EU dopušča nespoštovanje že dogovorjenih in podpisanih sporazumov v okviru dialoga, medtem ko od njih zahteva, da priznavajo in sklepajo nove sporazume. Povedala je, da sta se Borrell in posebni predstavnik EU za vprašanja Zahodnega Balkana Miroslav Lajčak danes v pogovoru strinjala z njo, da bi morale obstajati statusno nevtralne registrske tablice, ki jih je ukinil kosovski premier Albin Kurti, da pa glede tega ne moreta storiti ničesar.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je v Beogradu izrazil osuplost nad tvitom Borrella, ta je po pogovoru s Kurtijem v Berlinu kot nesprejemljiva označil "destruktivna dejanja, kot je zažiganje avtomobilov", in poudaril, da je treba "spoštovati dogovore, dosežene v dialogu Beograda in Prištine". Vse strani je pozval k zadržanosti.
V zadnjih dneh so se namreč pojavila poročila, da naj bi radikalni Srbi zažgali nekaj avtomobilov kosovskih Srbov, ki so jih preregistrirali s kosovskimi registrskimi tablicami. "Izjave Borrella in drugih me skrbijo, njihove besede pa me pretresajo," je dejal Vučić.
6