V Beogradu so se spomnili žrtev hrvaške operacije Nevihta

Spominska slovesnost se je pričela v pravoslavni cerkvi svetega Marka, udeležili pa so se je tudi nekateri visoki srbski predstavniki, med drugimi namestnik srbskega premiera Jovan Krkobabić. Sledil ji je miren protestni pohod v smeri hrvaškega veleposlaništva. Žrtev se je z mašo v srbski pravoslavni cerkvi spomnilo tudi več kot 200 ljudi v Banja Luki v Republiki srbski. Ocene smrtnih žrtev se gibljejo med 350 in 1200 Cilj operacije Nevihta je bil za Hrvaško ponovno pridobiti ozemlja, ki so jih od leta 1991 imeli pod nadzorom srbski uporniki. Hrvaške vojaške in policijske sile so tako avgusta 1995 osvobodile največji del takratne Republike srbske Krajine, s tem pa v beg po različnih ocenah pognale do 250.000 hrvaških Srbov. Ocene smrtnih žrtev, ki jih je terjala operacija, se gibljejo med 350, ki jih navaja haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, in 1200, kot jih navaja srbska organizacija Veritas.

Dan katastrofe za Srbijo, nacionalni praznik za Hrvaško Z Nevihto se je tudi končala vojna na Hrvaškem, ki je trajala od leta 1991 do 1995. Medtem ko je to za Srbe dan katastrofe, je za Hrvate nacionalni praznik ponovne združitve domovine in zmage nad srbsko agresijo. Hrvaška bo spomin na to operacijo obeležila v torek z dnevom zmage.

Tadić od Hrvaške zahteva opravičilo Na predvečer 13. obletnice Nevihte je srbski predsednik Boris Tadić zahteval opravičilo Hrvaške za vojne zločine nad Srbi, storjene med akcijo Nevihta. Prav tako je pozval hrvaške oblasti, naj pospešijo vračanje srbskih beguncev in ugotovijo usodo tistih, ki so še vedno pogrešani. Vrnitev beguncev je sicer predpogoj za pridružitev Hrvaške Evropski uniji, kar želi Hrvaška doseči do leta 2010.

"Dobro je znano, da sem se vsem narodom opravičil za zločine, ki so jih storili pripadniki mojega naroda. Toda nisem slišal niti besede opravičila od predstavnikov drugih držav za zločine, ki so bili storjeni nad pripadniki srbskega naroda," je dejal Tadić in od Zagreba zahteval okrepitev prizadevanj, da se pojasni usoda pogrešanih v tej akciji, s katero je Hrvaška dobila nazaj vse predvojno okupirano ozemlje.

Mesić: Tadić mora upoštevati, da je bila Hrvaški vojna vsiljena Hrvaški predsednik Stipe Mesić pa je v odzivu na Tadićev poziv dejal, da bi moral Tadić upoštevati, da je bila Hrvaški vojna vsiljena. Kot je poudaril hrvaški predsednik, ki se trenutno mudi na uradnem obisku v Mongoliji, bi moral srbski predsednik, ko govori o operaciji Nevihta, upoštevati, da je bil upor srbskih državljanov na Hrvaškem vzpodbujen iz Beograda, od koder so na Hrvaško prihajali prostovoljci in s cvetjem okrašeni tanki, ter da je bila celotna vojna Hrvaški vsiljena.

"Vsem, ki so jim pripadniki mojega naroda prizadeli zlo, sem se opravičil. Kot predsednik Republike Hrvaške sem to moral narediti in sem to naredil. Čudi me, da svetovalci gospoda Tadića niso opozorili na to dejstvo, saj če že on ne spremlja mojih izjav, jih zagotovo njegovi svetovalci," je še dejal Mesić.

Sanader: Nikomur ne bom dopustil, da bi omadeževal to akcijo Odzval se je tudi hrvaški premier Ivo Sanader in dejal, da ima Srbija veliko problemov, vendar jih ne bo rešila s tem, da bo pozornost z notranjih težav usmerjala na Hrvaško. Kot je kasneje še poudaril Sanader, je bila Nevihta, osvobodilna, pravična in legitimna obrambna operacija hrvaških oboroženih sil. Ob tem je na slovesnosti ob hrvaškemu dnevu zmage in domovinske zahvalnosti še poudaril, da ne bo nikomur dopustil, da bi omadeževal to akcijo.