Petek, 8. 3. 2019, 18.07
5 let, 8 mesecev
V Avstriji zavrnili prošnjo hrvaških škofov za spominsko mašo v Pliberku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,75
5
Avstrijske oblasti so lani priprle šest hrvaški državljanov, ki so 12. maja med žalno slovesnostjo kršili avstrijske zakone o prepovedi poveličevanja nacizma.
Katoliška cerkev na avstrijskem Koroškem je zavrnila prošnjo hrvaške škofovske konference za organizacijo maše na Libuškem polju pri Pliberku, ki je bila doslej osrednji del žalne slovesnosti za več deset tisoč hrvaških žrtev povojnih pobojev. V krški škofiji na avstrijskem Koroškem namreč menijo, da mašo "politično instrumentalizirajo".
Odločitev o prepovedi maše, ki je bila predvidena za 18. maj, so sprejeli po temeljiti analizi lanske žalne slovesnosti in številnih pogovorih, ki so se jih udeležili predstavniki avstrijske in hrvaške Katoliške cerkve ter verniki hrvaške katoliške skupnosti na Koroškem in avstrijske policije, so sporočili v pismu krške škofije s sedežem v Celovcu.
"Cerkvi bi lahko očitali pomanjkanje distance do fašističnega svetovnega nazora"
"Maša je del prireditve, ki se politično instrumentalizira in je del politično-nacionalnega rituala, ki je namenjen selektivni percepciji in razlagi zgodovine," so poudarili. Menijo, da prireditev na Libuškem polju škodi ugledu Katoliške cerkve, ki bi ji v primeru, če bi mašo dovolili, lahko očitali "pomanjkanje distance do fašističnega svetovnega nazora".
Opozorili so, da večina pogojev, ki jih je krška škofija lani zastavila za pridobitev dovoljenja za mašo, ni bila izpolnjena ali ni bilo možnosti, da bi jih izpolnili. Hrvaško škofovsko konferenco je o odločitvi obvestil sekretar krške škofije Engelbert Guggenberger.
Hrvaška škofovska konferenca obžaluje odločitev avstrijskih kolegov
Hrvaška škofovska konferenca je v današnjem sporočilu za javnost obžalovala odločitev katoliške cerkve na avstrijskem Koroškem ter zavrnila razloge za prepoved maše. Menijo, da prepoved maše za "žrtve velike tragedije hrvaškega naroda" pomeni "nespoštovanje" teh žrtev ter "pomanjkanje občutka za trpljenje nedolžnih". Po navedbah hrvaških škofov je bila v preteklih letih, posebej pa lani maša "dostojanstvena, kot se spodobi za molitve Katoliške cerkve".
Avstrijske oblasti so lani priprle šest hrvaških državljanov, ki so 12. maja med žalno slovesnostjo kršili avstrijske zakone o prepovedi poveličevanja nacizma. Večino so obsodili na pogojne kazni med 15 in 18 mesecev zapora. Pred kratkim so v Avstriji uveljavili tudi zakon, ki prepoveduje javno uporabo ustaških simbolov.
V Zagrebu še ne vedo, kaj bodo storili ob prepovedi maše
Žalne slovesnosti za Hrvati, pobitimi po drugi svetovni vojni, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH), a tudi civilisti, na Libuškem polju prirejajo od leta 1952. Organizator dogodka je bil tudi maja Častni pliberški vod s sedežem v Zagrebu, pokrovitelj manifestacije pa hrvaški sabor.
Iz urada predsednika hrvaškega sabora Gordana Jandrokovića so danes sporočili, da načrtujejo pogovore s predstavniki Katoliške cerkve na Hrvaškem in častnega pliberškega voda, preden se bodo odločili, kaj bodo storili zaradi prepovedi maše pri Pliberku. Neuradno naj bi o vsem danes že razpravljal Častni pliberški vod, ki ima sedež v središču Zagreba.
5