Ponedeljek, 18. 1. 2021, 10.20
3 leta, 10 mesecev
Nemčija: kršiteljem karantene grozi pridržanje v begunskih centrih #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,08
2
Prebivalce Nemčije, ki bodo zavrnili karanteno, ker so bili izpostavljeni okužbi z novim koronavirusom, bodo nemške regionalne oblasti lahko namestile v zmogljivosti v posebnih centrih za pridržanje. V nekaterih nemških zveznih deželah so za to predvideli bolnišnične sobe, drugod pa celo begunske centre in centre za pridržanje mladostnikov. Načrti oblasti so zato v javnosti že sprožili številne kritike.
Na Saškem bodo pridržali ljudi, ki bi večkrat kršili pravila karantene oziroma samoizolacije. V Baden-Württembergu na jugozahodu države bodo za pridržanje večkratnih kršiteljev uporabili dve bolnišnični sobi, ki jih bo stražila policija. V Brandenburgu bodo za ta namen uporabili del begunskih centrov, v Schleswig-Holstenu pa centre za pridržanje mladostnikov.
Pravni strokovnjaki so za časnik Die Welt poudarili, da imajo nemške deželne vlade tudi dejansko pooblastila, da glede na zakon o zaščiti pred nalezljivimi boleznimi pridržijo ljudi zaradi kršitev pravil karantene. Omenjeni načrti deželnih oblasti so kljub temu v Nemčiji naleteli na številne kritike, poročajo tuji mediji.
Kritike na račun WHO in Kitajske
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in uradni Peking bi se lahko hitreje odzvala na pojav novega koronavirusa na Kitajskem, piše v poročilu Neodvisnega panela za pandemično pripravljenost in odzivanje (IPPR). Panel je v okviru preučevanja kronologije novega koronavirusa izpostavil več pomanjkljivosti.
Pri preučitvi kronologije zgodnje faze izbruha je IPPR odkril nekatere prve znake pandemije, na katere bi se lahko oblasti odzvale hitreje, poroča STA. Novi koronavirus so prvič potrdili v kitajskem mestu Wuhan konec leta 2019, nato pa se je v nekaj mesecih razširil po vsem svetu in zahteval več kot dva milijona življenj. V svojem poročilu IPPR izpostavlja, da je jasno, da bi kitajske oblasti januarja lani lahko bolj odločno uvedle ukrepe za varovanje javnega zdravja tako na lokalni kot nacionalni ravni.
Kritike na račun WHO in Kitajske zaradi ukrepanja ob pojavu novega koronavirusa v Wuhanu ne pojenjajo.
Zaradi počasnega odziva so bili kritični tudi do WHO, saj se je njen izredni odbor prvič sestal šele 22. januarja 2020, takrat pa še ni prepoznal grožnje, ki jo je predstavljal novi koronavirus. WHO se sicer že od začetka svetovne zdravstvene krize sooča s kritikami zaradi svojega odzivanja na pojav novega koronavirusa, saj naj bi predolgo čakala z razglasitvijo pandemije in odločitvijo glede priporočil za nošenje mask.
Na Hrvaškem najmanj novih okužb od konca septembra
Na Hrvaškem so medtem v minulem dnevu ob 2.360 opravljenih testih potrdili 174 okužb z novim koronavirusom, kar je najmanjše dnevno število novih primerov od konca septembra. Za boleznijo covid-19 je včeraj umrlo še 39 bolnikov, so sporočili predstavniki hrvaškega nacionalnega štaba civilne zaščite. Proti bolezni covid-19 se je danes v hrvaškem parlamentu javno cepilo približno 50 poslancev.
Javno cepljenje skoraj tretjine saborskih poslancev so izvedli, da bi čim več ljudi prepričali v pomembnost cepljenja proti bolezni covid-19. Dan pred začetkom redne pomladanske seje sabora so se večinoma cepili poslanci iz vrst vladajoče koalicije na čelu s HDZ ter levosredinskih opozicijskih strank, kot so SDP, Istrska demokratska skupščina (IDS) in Hrvaška kmečka stranka (HSS).
"S obzirom na veliko nepovjerenje koje postoji među građanima prema cijepljenju, moja je dužnost cijepiti se. I to javno, kako bih pomogao uvjeriti dio građana da je to sigurno i potrebno."
— SDPHrvatske (@SDPHrvatske) January 18, 2021
- Predsjednik SDP-a @pedjagrbin pic.twitter.com/G3ekqOXHNZ
Iz opozicijskih strank Domovinsko gibanje, Most in Zmoremo! pa so sporočili, da so se cepljenju odpovedali, ker menijo, da je cepivo bolj potrebno drugim prebivalcem, še posebej tistim, ki so v primeru okužbe z novim koronvirusom zdravstveno najbolj ogroženi. Večina poslancev iz omenjenih strank je napovedala, da se bodo cepili takrat, ko bodo prišli na vrsto. V hrvaškem saboru je sicer več kot 30 poslancev, ki so že bili okuženi z novim koronavirusom. Kljub temu se je eden izmed njih danes cepil proti covid-19, navaja STA.
Hrvaški premier Andrej Plenković je napovedal, da bo hrvaška vlada v primeru upadanja števila novih okužb in hospitalizacij zaradi covid-19 lahko že kmalu obravnavala sproščanje omejevalnih ukrepov.
Hrvaški premier Andrej Plenković je po današnji vladni seji poudaril, da ga trend zniževanja števila novih okužb v državi in manjše število bolnikov, ki se za boleznijo covid-19 zdravijo v bolnišnicah, opogumlja. Dejal je, da bodo v primeru nadaljevanja takšnega trenda lahko že kmalu obravnavali sproščanje omejevalnih ukrepov, ki so jih poostrili konec lanskega novembra in jih podaljšali do konca januarja, piše STA.
Na Hrvaškem trenutno 3.276 aktivnih primerov okužbe
Vodja hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) Krunoslav Capak je danes poudaril, da se je delež pozitivnih med testiranimi v preteklem tednu dni zmanjšal za 29 odstotkov v primerjavi s tednom prej. 14-dnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev je zdaj 288,9, stopnja smrtnosti na milijon prebivalcev pa 1117,6, je še pojasnil Capak.
V državi imajo trenutno 3.276 aktivnih primerov okužbe. V bolnišnicah se zdravi 1.742 bolnikov z boleznijo covid-19, pomoč medicinskih ventilatorjev potrebuje 139 ljudi. V samoizolaciji je nekaj manj kot 16.690 državljanov. Skupaj so v državi od 25. februarja lani potrdili skoraj 225.130 okužb z novim koronavirusom in 4.655 smrtnih žrtev s covid-19. Na Hrvaškem se je do nedelje do 19. ure proti covid-19 cepilo 46.202 ljudi, kar pomeni 82 odstotkov uporabljenih do tedaj prejetih doz cepiva. (STA)
V Amsterdamu protesti proti protikoronskim ukrepom
V nizozemskem Amsterdamu se je v nedeljo zbralo več tisoč ljudi, ki so na nedovoljenih demonstracijah protestirali proti ustavitvi javnega življenja zaradi pandemije bolezni covid-19. Policija je protestnike razgnala z vodnimi topovi. Demonstranti, ki so se zbrali na trgu pred muzejem Rijksmuseum, so med drugim nosili transparente z napisi Svoboda; Ustavite to obleganje! ...
Ob tem so protestniki vzklikali še: "Kaj hočemo? Svobodo!" Demonstranti niso nosili zaščitnih mask, ki na Nizozemskem na prostem sicer niso obvezne, so pa le redki spoštovali priporočeno medsebojno razdaljo. Protestniki prav tako niso upoštevali pozivov policistov, naj se razidejo, nekateri so metali petarde, piše STA.
Oblasti so se odločile, da bodo protestnike razgnale iz epidemioloških razlogov, policisti so med drugim uporabili tudi vodne topove. Nizozemska vlada je v prizadevanjih za zajezitev pandemije decembra zaprla šole in večino trgovin, prejšnji teden pa je ustavitev javnega življenja podaljšala za najmanj tri tedne, piše STA.
Brez negativnega testa vstop na Otok ni mogoč
Vsi potniki, ki pridejo v Veliko Britanijo, morajo od danes pokazati negativen izvid testa na novi koronavirus. Poleg tega morajo v desetdnevno karanteno, ki pa jo je mogoče skrajšati. Uradni London je začasno zaprl tudi vse tako imenovane potovalne koridorje, ki so potnikom iz določenih držav omogočali vstop brez obvezne karantene.
Ne glede na to, ali pridejo z ladjo, vlakom ali z letalom, morajo vsi potniki ob prihodu na Otok pokazati negativen izvid testa na novi koronavirus. Opraviti ga morajo največ 72 ur pred potovanjem. Če ga nimajo, jim grozi globa v višini do 500 britanskih funtov oziroma 560 evrov. Kljub negativnemu testu morajo vsi potniki v desetdnevno karanteno. Ob predložitvi negativnega rezultata testiranja jo lahko končajo po petih dneh.
Vsi potniki ob prihodu na Otok bodo od danes morali pokazati negativen izvid testa na novi koronavirus. Opraviti ga morajo največ 72 ur pred potovanjem. Če ga nimajo, jim grozi globa v višini okoli 560 evrov.
Na Otoku se medtem nadaljuje cepljenje. Do zdaj so cepili že 3,8 milijona ljudi, od začetka epidemije pa so zabeležili 3,4 milijona okužb z novim koronavirusom. Od danes se lahko cepijo tudi starejši od 70 let in tisti, pri katerih obstaja zelo veliko tveganje, da zbolijo za hudo obliko bolezni covid-19, piše STA.
2