Slovenski predsednik Danilo Türk je v govoru pred 63. Generalno skupščino ZN med drugim predstavil svoj predlog za reformo Varnostnega sveta ZN.
Türk je dejal, da morajo Združeni narodi določiti področja, kjer je potrebna transformacija, in zastavil vprašanje, ali so ZN sploh sposobni ustvarjanja družbenih, političnih in gospodarskih sprememb ter kaj je potrebno storiti na področju najbolj občutljivega mandata ZN, to je ohranjanja mednarodnega miru in varnosti.
Türk: ZN so pokazali sposobnost družbene in politične transformacije
Odgovoril je, da so ZN pokazali sposobnost družbene in politične transformacije na različnih področjih, pri čemer je lep primer delovanje na področju človekovih pravic. Omenil je, da se letos praznuje 60. obletnica Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter opisal, kako se je svet spremenil od leta 1948 naprej, ko je izhajal iz druge svetovne vojne. "Danes smo še vedno daleč od ideala, vendar je svet bistveno boljši kot leta 1948," je dejal Türk.
Skrbeti bi nas moralo naraščanje razumevanja za mučenje
Kot je poudaril, do kršitev človekovih pravic še vedno prihaja, vztraja pa tudi rasna diskriminacija. Varnost in protiteroristični ukrepi prispevajo k zmanjšanju skrbi za človekove pravice v nekaterih družbah. Vse tiste, ki jemljejo resno človekove pravice, mora skrbeti tudi naraščanje razumevanja za mučenje. Po Türkovih besedah je potrebno utrditi ustanove za zaščito človekovih pravic, sprejeti Mednarodno kazensko sodišče (ICC) in iz njega narediti učinkovito ključno ustanovo za kaznovanje vojnih zločincev, zločinov proti človečnosti in genocida.
"Bitka za skupno prihodnost bo dobljena ali izgubljena na okoljski fronti"
Türk je omenil tudi boj proti podnebnim spremembam oziroma segrevanju ozračja. "Bitka za skupno prihodnost bo dobljena ali izgubljena na okoljski fronti. Celo VS ZN je spoznal nujnost reševanja vprašanj okolja in različne negativne posledice, ki jih lahko imajo ta vprašanja za mednarodno varnost," je dejal Türk in poudaril, da bo za to potrebno globalno partnerstvo.
Türkov predlog reforme VS ZN
Po besedah slovenskega predsednika obstaja resna potreba za transformacijo obstoječih ustanov na področju mednarodne varnosti. Pri tem je omenil reševanje krize v zvezi s Severno Korejo kot model, ki lahko služi za ustvarjanje miru v drugih delih sveta. Glede VS ZN je dejal, da je bilo nekaj sprememb, vendar niso zadostne. Pri tem je podal svoj predlog reforme.
Še šest stalnih članic
Po zamisli predsednika Türka bi bilo v Varnostnem svetu ZN poleg sedanjih petih stalnih članic s pravico veta (ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija, Kitajska) dodanih še šest stalnih članic z vseh koncev sveta. Nestalne članice bi bile razdeljene v dve skupini. V prvi bi bilo do največ 12 držav s pogosto rotacijo, ki bi se v Varnostnem svetu izmenjavale vsaki dve leti, tako da bi bilo v vsakem mandatu šest držav iz te skupine. Preostalih osem nestalnih članic bi bilo izbranih na podlagi regionalne zastopanosti. Tako bi skupno dobili do največ 25 članic VS ZN.