Torek, 5. 7. 2022, 12.34
2 leti, 4 mesece
Tragedija v Italiji: upanja, da je še kdo preživel, skorajda več ni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,45
Predstavnik gorskih reševalcev Giorgio Gajer je presodil, da so možnosti, da bi našli preživele, skoraj nične.
Reševalci danes nadaljujejo iskanje morebitnih preživelih v nedeljski nesreči na gori Marmolada v italijanskih Dolomitih, kjer se je odlomil del ledenika, sprožil plaz in zahteval najmanj sedem življenj. Iskanje s helikopterji in droni nadaljujejo, čeprav je le malo upanja, da je kdo od 13 pogrešanih preživel.
Reševalci so danes sporočili, da zaradi nevarnosti dodatnega lomljenja ledenika iskalno in reševalno akcijo izvajajo samo s preleti helikopterjev in brezpilotnih letalnikov s termičnimi kamerami nad krajem nesreče. Predstavnik gorskih reševalcev Giorgio Gajer je presodil, da so možnosti, da bi našli preživele, skoraj nične, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki navaja italijanske medije.
Pogrešajo še 13 ljudi
Po uradnih podatkih je v plazu več ton ledu in kamenja, ki ga je sprožil del ledenika, ki se je odlomil na 3.343 metrov visoki Marmoladi, umrlo sedem ljudi, osem jih je poškodovanih, med njimi več huje, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Med poškodovanimi je zdravstveno stanje 67-letnega Nemca in 58-letne Nemke še vedno resno.
Svojci pogrešajo 13 ljudi, vendar njihove navzočnosti na kraju nesreče še niso potrdili, poroča AFP.
Globalno segrevanje
Italijanski premier Mario Draghi je v ponedeljek obiskal kraj nesreče, ki jo je deloma pripisal globalnemu segrevanju. V letoviškem kraju Canazei, ki leži pod ledenikom, je dejal, da mora vlada razmisliti o tem, kar se je zgodilo, in sprejeti ukrepe, da bi v prihodnje tovrstne nesreče preprečili ali da bi bila njihova verjetnost majhna.
Strokovnjaki nesrečo povezujejo s trenutnim vročinskim valom v Italiji, zaradi katerega je ledenik postal nestabilen, saj so temperature na 3.000 metrih nadmorske višine dosegle 10 stopinj Celzija. Tako visoke temperature ob začetku poletja so bile pred leti še nepredstavljive. Znanstveniki pogostejše in vse hujše vročinske valove pripisujejo globalnemu segrevanju, ki je posledica človeške dejavnosti.
