Nedelja, 23. 8. 2020, 8.31
4 leta, 2 meseca
Tajni sporazum Hitlerja in Stalina o delitvi Evrope
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,47
59
Pakt o nenapadanju med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, ki je postal bolj znan kot pakt Ribbentrop-Molotov, je imel tajni del (na fotografiji), v katerem sta si državi razdelili Vzhodno Evropo na svoji vplivni območji. Pakt je bil podpisan 23. avgusta 1939.
Od avgusta 1939 do junija 1941 sta bili nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza zaveznici. Nemčija je širila svoj imperij v Osrednji in Zahodni Evropi, Sovjetska zveza pa na vzhodu stare celine.
V Sloveniji in Evropi danes zaznamujemo dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ta dan je leta 2009 določil Evropski parlament, in sicer v spomin na podpis pakta Ribbentrop-Molotov, s katerim sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza medsebojno razdelili Vzhodno Evropo.
Usodni tajni členi
Pakt, ki se imenuje po takratnem nemškem zunanjem ministru Joachimu von Ribbentropu in njegovem sovjetskem kolegu Vjačeslavu Molotovu, je bil podpisan 23. avgusta 1939 v Moskvi. Uradno se je imenoval sporazum o nenapadanju med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Vseboval je tudi del o gospodarskem sodelovanju, najbolj usodni pa so bili tajni členi, ki so določali razdelitev vplivnih območij med Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
Po koncu prve svetovne vojne so namreč nekateri narodi, ki so bili prej del nemškega ali ruskega cesarstva, izkoristili rusko in nemško šibkost (poraz Nemčije v prvi svetovni vojni in državljanska vojna v Rusiji po oktobrski revoluciji leta 1917) ter ustanovili lastne države. Tako so se osamosvojili Finci, Estonci, Latvijci in Litovci. Znova so svojo državo dobili tudi Poljaki.
Poljsko-sovjetska vojna leta 1920
Zlasti Poljska, ki se je vse bolj širila proti vzhodu in celo zasedla Kijev in Minsk, je bila trn v peti komunistični Sovjetski zvezi. Poleti 1920 je Rdeča armada pod vodstvom mladega, še ne 30 let starega generala Mihaila Tuhačevskega, sprožila protiofenzivo, s katero je prisilila Poljake, da zapustijo zahodno Ukrajino, a je bila nato konec avgusta v bližini Varšave poražena v zadnji veliki konjeniški bitki na stari celini. Bitka, ki je pozneje dobila ime Čudež na Visli, je omogočila obstoj na novo rojene poljske države.
Nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza sta bili na prvi pogled ideološko različni, v bistvu pa sta si bili precej podobni. V obeh državah je vladala enostrankarska diktatura (v Sovjetski zvezi je vladala komunistična partija, v Nemčiji pa NSDAP, kar je kratica za Nacionalsocialistično nemško delavsko stranko). Na čelu obeh partijskih diktatur sta bila diktatorja, ki sta imela popolno oblast nad državljani in sta dobesedno odločala o življenju in smrti. Na fotografiji je trenutek, ko sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov podpisuje pakt. V ozadju je Stalin, levo ob njem stoji nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop.
V času bitke pri Varšavi je bil glavni politični komisar na jugozahodni fronti Stalin, ki je, menda v želji po osebni slavi, poslal del sovjetske konjenice proti Lvovu, ker je želel osvojiti to mesto, namesto proti Varšavi, kot je to zahteval Tuhačevski. Zaradi tega so po izgubljeni vojni s Poljsko Stalina grajali kot enega od krivcev za poraz. Stalin se je kritikom, zlasti Tuhačevskemu, pozneje maščeval. Tuhačevskega, ki so mu na zahodu dali vzdevek Rdeči Napoleon in je leta 1935 postal maršal, je namreč dal leta 1937 usmrtiti. Dve leti pozneje je sledilo še Stalinovo maščevanje Poljski.
Poljsko najprej napade Hitler, nato pa še Stalin
Pakt Ribbentrop-Molotov je Adolfu Hitlerju, ki ni želel ponoviti nemške napake iz časa prve svetovne in se zaplesti v hkratno dolgotrajno vojno na vzhodu in zahodu, omogočil, da je brez skrbi 1. septembra napadel Poljsko in tako začel drugo svetovno vojno. 17. septembra je Poljsko napadla tudi Rdeča armada.
Napad na svojo zahodno sosedo je Sovjetska zveza pred osuplo mednarodno javnostjo upravičevala kot poseg, ki bo Ukrajince in Beloruse, ki so živeli v vzhodnih delih Poljske, zavaroval pred prodirajočimi Nemci, a v resnici je Sovjetska zveza le sledila določilom pakta Ribbentrop-Molotov o razdelitvi Poljske med Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
Načrtno pobijanje poljske elite
Po zasedbi in razdelitvi Poljske sta tako nacistična Nemčija kot komunistična Sovjetska zveza začeli s pobijanjem poljske elite. Medtem ko nacisti svoje želje po izbrisu Poljakov niso preveč skrivali, so sovjetski komunisti svoje početje opravljali skrivoma.
Nemčija je Poljsko napadla 1. septembra 1939 in s tem sprožila drugo svetovno vojno, Sovjetska zveza pa se je v vojno vključila 17. septembra. Poljska, ki je bila tako obkoljena skoraj z vseh strani, je bila poražena v nekaj tednih. Na fotografiji: srečanje sovjetskega in nemškega častnika na razmejitveni črti sredi okupirane Poljske.
Že v času spopadov so Sovjeti pobijali zajete poljske vojake in zlasti častnike, aprila in maja 1940 pa so pripadniki sovjetskega notranjega ministrstva (NKVD) pobili skoraj 22 tisoč poljskih vojaških in policijskih častnikov ter intelektualcev. To je bil niz številnih pobojev, ki so se odvijali na več krajih, najbolj znani pa so poboji v Katinskem gozdu, kjer so aprila 1943 Nemci odkrili množična grobišča.
Sovjetska zveza pogoltne baltske države
V skladu s paktom Ribbentrop-Molotov (ta je bil 28. septembra 1939 spremenjen, tako da je Nemčiji pripadel večji del Poljske, Sovjetski zvezi pa večji del Litve) je Sovjetska zveza oktobra 1939 prisilila Litvo, Latvijo in Estonijo, da so privolile v nastanitev enot Rdeče armade na svojem ozemlju. Junija 1940 je Sovjetska zveza na oblast v teh treh državah postavila sebi podrejene komuniste, ki so avgusta istega leta vse tri države priključili Sovjetski zvezi.
Finski David in sovjetski Goljat
Trši oreh pa je bila Finska. Ta je za razliko od baltskega trojčka zavrnila sovjetske zahteve po vojaških oporiščih na njenem ozemlju in odstopu dela obmejnega ozemlja. Sovjetska zveza je zato 30. novembra 1939 napadla Finsko.
Rdeča armada je brez odpora vkorakala v Litvo, Latvijo in Estonijo, Finci pa so se temu uprli. V Zimski vojni med novembrom 1939 in marcem 1940 so se uspešno upirali Rdeči armadi in preprečili, da bi Sovjetska zveza zasedla celotno Finsko. Na fotografiji so finski vojaki, ki z mitraljezom streljajo na sovjetske vojake.
A majhna Finska se je izkazala kot žilav nasprotnik in se je – zahvaljujoč zimskim razmeram – spretno upirala precej večji vzhodni sosedi. V tako imenovani Zimski vojni, ki se je končala marca, leta 1940, so Finci sicer izgubili del svojega ozemlja, a jim je uspelo obraniti neodvisnost države in se izogniti sovjetskemu jarmu.
Hitler osvaja na zahodu, Stalin zasede del Romunije
Zavezništvo s Sovjetsko zvezo je Hitlerju omogočilo, da je po zmagi nad Poljsko vse sile usmeril na zahod. Aprila 1940 so Nemci spravili na kolena Dansko in Norveško, maja in junija pa zasedli še Nizozemsko, Belgijo in Francijo. Poraz slednje, ki je bila med drugim pokroviteljica Romunije, je opogumila Stalina, da je junija in julija 1940 zasedel Besarabijo in Severno Bukovino, ki sta bili del Romunije.
Pakt Ribbentrop-Molotov, na podlagi katerega sta bila Nemčija in Sovjetska zveza dejansko zaveznici na začetku druge svetovne vojne, se je končal 22. junija 1941, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo in tako enostransko končala pakt.
Sovjetska zveza zamenja tabor
Nemški napad na Sovjetsko zvezo je seveda Stalina prisilil, da je sklenil zavezništvo z Veliko Britanijo in pozneje tudi z ZDA. Sovjetska zveza je bila tako od junija 1941 naprej pomemben del protihitlerjevske koalicije, zaradi česar so njene nove zaveznice tudi malce načrtno pozabile na to, da je bil Stalin na začetku druge svetovne vojne Hitlerjev pomagač.
Baltske države (Litva, Latvija in Estonija) so zaradi pakta Ribbentrop-Molotov izgubile svojo neodvisnost. V prvih letih sovjetske okupacije je bilo ubitih na tisoče Litovcev, Latvijcev in Estoncev. Na deset tisoč pripadnikov teh treh narodov je bilo nasilno preseljenih v druge dele Sovjetske zveze. V drugi polovici 80. let je v takratnih baltskih republikah prihajalo do prvih protestov. Na 50. obletnico pakta Ribbentrop-Molotov, in sicer 23. avgusta 1989, so Litovci, Latvijci in Estonci sklenili človeško verigo, s katero so protestirali proti paktu in zahtevali obnovitev državnosti, ki so jo izgubili leta 1940.
Dejstvo, da je bila Sovjetska zveza na koncu med zmagovalci druge svetovne vojne, je Stalinu omogočilo, da je država obdržala vse ozemeljske pridobitve v času pakta Ribbentrop-Molotov. Poleg tega so leta 1945 tanki Rdeče armade sovjetsko nadoblast razširili daleč proti zahodu Evrope. Po vojni so s Stalinovo pomočjo v vzhodnoevropskih državah prišli na oblast komunisti, ki so v svojih državah odpravili demokracijo in uvedli partijske diktature po sovjetskem zgledu.
Baltska travma
O obstoju tajnih členov v paktu Ribbentrop-Molotov o delitvi Vzhodne Evrope se je šušljalo že od njegovega podpisa, javni pa so postali leta 1945. Pakt Ribbentrop-Molotov je zaradi tega predstavljal "veliko travmo" baltskim narodom, ker jih je oropal neodvisnosti.
Ob 50. obletnici pakta, 23. avgusta 1989, so Litovci, Latvijci in Estonci ustvarili tako imenovano baltsko verigo oziroma baltsko pot: okoli dva milijona ljudi se je prijelo za roke in naredilo skozi te države človeško verigo, dolgo skoraj 676 kilometrov. Ob 70. obletnici pakta leta 2009 pa je bila v Evropskem parlamentu tudi sprejeta zgoraj omenjena resolucija.
59