Sreda, 27. 11. 2024, 12.40
4 ure, 9 minut
Tajni poleti nelegalnih migrantov na Hrvaško? Nemčija vrača 16 tisoč ljudi.
Potem ko so na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve zavrnili navedbe o tajnih poletih nelegalnih migrantov iz Švice, češ da so vsi poleti najavljeni in odobreni, nemški Deutsche Welle poroča, da namerava Nemčija na Hrvaško vrniti 16 tisoč migrantov. Prvih 15 je 13. novembra že poletelo iz Münchna proti Zagrebu, na seznamu potnikov pa so bili državljani Sirije, Afganistana, Turčije, Jordanije in Irana. Med njimi je bila ena oseba, ki je bila na Bavarskem pravnomočno obsojena zaradi "večkratnih nezakonitih vstopov" v Nemčijo. S konkretnimi številkami se je danes odzval podpredsednik hrvaške vlade Davor Božinović.
Po razkritju hrvaškega Jutarnjega lista, da je Švica na Hrvaško z letali letos poslala več sto migrantov, kar naj bi se dogajalo s tajnimi poleti, so na hrvaškem notranjem ministrstvu to zanikali in pojasnili, da so na Hrvaško v skladu z dublinsko uredbo letos vrnili več kot tisoč prosilcev za azil, natančneje 1.157. Jutarnji list je pisal o prihodih letal iz Züricha na Letališče Zagreb, ki pa jih ni bilo na voznem redu letenja, niti na zaslonih prihodov letal.
Po navedbah hrvaške policije je tehnologija zračnega prometa takšna, da so na informacijskih tablah za potnike prikazani le komercialni poleti, ne pa zasebni in čarterski poleti, ki ne prevažajo potnikov, ali na primer prihod hrvaške nogometne reprezentance oziroma vsi poleti, na katere se potnikom ni treba vkrcati, niti ni njihov prihod pomemben za potniški promet.
Dodali so, da so do 30. septembra letos v skladu z uredbo Dublin III skupaj vrnili 1.157 oseb, ki jim je bila priznana mednarodna zaščita na Hrvaškem, od tega okoli 70 odstotkov s čarterskimi poleti. Lani je bilo takih oseb 897.
V Zagrebu iz Münchna že 15 oseb
Samo na letu 13. novembra so v spremstvu nemških policistov v Zagreb prepeljali 15 ljudi. "Natrpan" polet ni bil skrivnost, piše Deutsche Welle, saj so bavarske oblasti o tem javnost obvestile v pisni izjavi, kot so v preteklosti že objavili pri drugih ukrepih vračanja nelegalnih migrantov, na primer v Romunijo, Gruzijo, Albanijo, Moldavijo, Severno Makedonijo, Srbijo ali na Kosovo.
Nemške oblasti želijo v prihodnje povečati število tovrstnih poletov tudi v druge države, ne le na Hrvaško. Zvezna republika želi pospešiti deportacijo oseb, ki nimajo pravice do zaščite. Leta 2023 so Nemci v skladu z Dublinom III v druge države EU želeli deportirati 74.622 ljudi.
Dublinski primeri, ki jih v praksi noče nihče
A čeprav so se druge države EU strinjale, da bodo prevzele 55 tisoč "dublinskih primerov", je bilo leta 2023 iz Nemčije vanje deportiranih le 5.053 ljudi, je potrdil Zvezni urad za migracije in begunce (BAMF).
V prvi polovici leta 2024 je Nemčija po podatkih BAMF drugim članicam EU poslala prošnje za sprejem okoli 40 tisoč migrantov. V 25 tisoč primerih so privolili v sprejem teh oseb, a je bilo v praksi v prvih dveh četrtletjih letošnjega leta deportiranih le okoli 3.500 oseb.
Po podatkih z 31. oktobra je bilo na območju Bavarske skupaj 25.646 ljudi, ki bi morali iz različnih razlogov to zvezno deželo že zapustiti. Med njimi je tudi 460 državljanov Republike Hrvaške, na primer oseb, ki so bili pravnomočno obsojeni z zaporno kaznijo, ali članov hudodelskih združb.
Zvezni kancler Olaf Scholz (SPD) je že konec lanskega leta napovedal "ofenzivo" glede vračanja prosilcev za azil, ki so bili registrirani v drugih članicah EU in ki jim je na koncu vseeno uspelo priti v Nemčijo. Scholz je takrat obljubil "deportacije v velikem stilu".