Svetovni voditelji za nadaljevanje pomoči Afriki

Na posebnem zasedanju je sodeloval tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je uvodoma pozval najbogatejše države, da Afriki za razvoj namenijo na leto 72 milijard dolarjev, kar naj bi bilo izvedljivo ob dejstvu, da so bogate države samo lani za kmetijske subvencije namenile 267 milijard dolarjev. Nadaljevanje pomoči Afriki in tudi drugim nerazvitim območjem po svetu sicer ogroža trenutna finančna kriza, ki se iz ZDA širi v druge dele razvitega sveta.

Hkrati z zasedanjem o Afriki so se v ponedeljek v Washingtonu nadaljevala pogajanja med zvezno vlado ameriškega predsednika Georgea Busha in kongresom o 700 milijardah dolarjev posebnega sklada, s katerim bi finančno ministrstvo ZDA posredovalo v primeru ogroženosti finančnih podjetij, ki se otepajo slabih naložb v vrednostne papirje, podprtih z drugorazrednimi hipotekarnimi krediti. Predsednik Afriške razvojne banke Donald Kaberuka je poudaril, da Afrika morda ni več tako tvegana naložba glede na to, koliko denarja je izpuhtelo v zrak na Wall Streetu samo v zadnjem tednu dni.

Afrika nujno potrebuje 72 milijard dolarjev Trenutno stanje so priznavali tudi afriški voditelji, kot je predsednik Afriške unije (AU) in predsednik Tanzanije Jakaya Kikwete in izražali upanje, da se bo pomoč nadaljevala. Po izračunu Ban Ki Moona je 72 milijard dolarjev letno nujno potrebnih, da Afrika doseže cilje deklaracije tisočletja, ki med drugim govori o prepolovitvi revščine na svetu in napredku pri izobraževanju ter zdravstvu. Brez omenjenih sredstev nobena afriška država do leta 2015 ne bo dosegla teh ciljev.

1,4 milijarde ljudi živi v hudi revščini Zadnje poročilo ZN o doseganju ciljev deklaracije tisočletja ugotavlja, da je na svetu 1,4 milijarde ljudi, ki živijo v hudi revščini. Med letoma 1990 in 2005 se je sicer njihovo število zmanjšalo za 400 milijonov, vendar pa doseganje ciljev v Afriki zaostaja za drugimi deli sveta, kot je npr. Azija. Na koncu zasedanja o razvoju Afrike so sprejeli politično deklaracijo, ki potrjuje doslej dane zaveze za doseganje razvojnih potreb.

EU Afriki namenja 60 odstotkov razvojne pomoči Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je poudaril, da Evropska unija Afriki namenja 60 odstotkov vse svetovne razvojne pomoči, z Afriko pa jo vežejo zgodovinske, geografske in kulturne vezi, zato se bo pomoč nadaljevala. Primarni izzivi naj bi bili naraščanje svetovnih cen hrane, podnebne spremembe in energija. Barroso je dejal, da je EU oblikovala poseben sklad v višini milijarde evrov za promocijo kmetijstva v Afriki. O evropski zavezi Afriki je govoril tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer, ki je opozoril na zavezo EU, da do leta 2010 nameni 0,51 odstotka svojega bruto domačega proizvoda uradni razvojni pomoči, do leta 2015 pa 0,7 odstotka.

Türk opozoril na pomen izboljšanja izobraževalnih sistemov Na prvi od skupaj štirih okroglih miz je nastopil slovenski predsednik Türk, ki je med drugim opozoril na pomen izboljšanja izobraževalnih sistemov v Afriki. Dejal je, da je potrebno več pozornosti nameniti višjemu izobraževanju, saj so raziskovalni centri v ustanovah visokega šolstva pogosto ključni pri razvojnih projektih za vzpodbujanje dolgoročne rasti.

Predsednik Türk, ki se mu je v ponedeljek v New Yorku pridružil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, je imel v ponedeljek tudi nekaj dvostranskih srečanj. Med drugim naj bi se sestal s predsednikom Generalne skupščine ZN Miguelom d'Escotom Brockmannom, predsednikom predsedstva Bosne in Hercegovine Harisom Silajdžićem in avstrijskim kolegom Heinzom Fischerjem. Podrobnosti o sestankih niso znane, saj jih iz kabineta slovenskega predsednika še niso sporočili.

Predsednik Türk se bo danes udeležil otvoritve 63. Generalne skupščine, zunanji minister Rupel pa poleg tega še sestanka z ministrom za zunanje zadeve Zelenortskih otokov Josejem Brito in kosila ministrov za zunanje zadeve članic EU z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Prva predsednikova izjava za medije je predvidena v sredo, takoj po govoru v Generalni skupščini, okoli 18. ure po srednjeevropskem času.