Nedelja, 11. 11. 2018, 11.50
5 let, 5 mesecev
Na Pariškem mirovnem forumu opozorila pred porastom nacionalizma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,95
2
Ob Slavoloku zmage v Parizu se je na mednarodni slovesnosti ob stoletnici konca prve svetovne vojne zbralo več kot 80 svetovnih voditeljev, poleg francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemške kanclerke Angele Merkel tudi predsednika ZDA in Rusije. Navzoč je tudi slovenski predsednik Borut Pahor.
Svetovni voditelji so se v Parizu po osrednji slovesnosti ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne popoldne udeležili še prvega Pariškega foruma o miru. Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemška kanclerka Angela Merkel in generalni sekretar ZN Antonio Guterres so posvarili pred nevarnostmi, ki jih prinašata porast nacionalizma in populizma v Evropi.
Merklova je opozorila, da večine današnjih izzivov ne more rešiti le ena država. "Rešimo jih lahko le, če delujemo skupaj," je dejala. Zbrane je opozorila, da naraščanje nacionalizma in populizma ogroža "evropski projekt miru".
"Mir, v katerem danes uživamo in ga mnogi izmed nas jemljejo kot nekaj samoumevnega, je vse prej kot to. Na njem moramo graditi," je poudarila.
Zbrane voditelje je pozvala k promociji miru. "Prva svetovna vojna nam je pokazala, kako uničujoč je lahko izolacionizem," je še povedala nemška kanclerka in dodala: "Moramo vzdrževati, zavarovati in nadaljevati, kar je bilo doseženo" po svetovnih vojnah.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je zbrane posvaril pred "vzporednicami", ki jih imajo današnje razmere z nestabilnimi in nevarnimi 30. leti prejšnjega stoletja. "Zaradi tega imamo razlog za skrb pred nepredvidljivo verigo dogodkov," je dodal. "Slabitev demokratičnega duha kompromisa in brezbrižnost glede skupnih pravil sta dva strupa multilateralizma," je še dejal.
Forum je odprl francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je izrazil upanje, da bo dogodek v prihodnje potekal vsako leto. "Svet, v katerem živimo, spodkopavajo krize, ki destabilizirajo naše družbe," je dejal navzočim voditeljem ter opozoril pred nacionalizmom, antisemitizmom in ekstremizmom.
Prvi Pariški forum o miru organizirali z željo po krepitvi multilateralizma
Francija je prvi Pariški forum o miru, ki se ga je udeležilo 84 svetovnih voditeljev, organizirala v želji po skupnem razmisleku o ureditvi zdajšnjega sveta in krepitvi učinkovitega multilateralizma.
Več kot 80 svetovnih voditeljev se je zjutraj zbralo ob pariškem Slavoloku zmage, kjer je potekala osrednja slovesnost ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne. Pred začetkom foruma o miru jih je Macron pogostil na delovnem kosilu v Elizejski palači.
Foruma se sicer ni udeležil predsednik ZDA Donald Trump, ki je danes popoldne obiskal ameriško vojaško pokopališče Suresnes v zahodnem predmestju Pariza, kjer se je poklonil "velikim bojevnikom", ki so umrli v prvi svetovni vojni, poroča AFP.
Na poti na osrednjo slovesnost Trumpa presenetili goli protestnici
Ob močno poostrenih varnostnih ukrepih so se voditelji zbrali na Elizejskih poljanah in se skupaj podali do Slavoloka zmage, kjer sta se jim pridružila tudi ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin.
Ameriški predsednik je bil pred prihodom na prizorišče priča neprijetnemu dogodku. Dvema protestnicama z razkritimi prsmi je namreč uspelo zaobiti varnostne ograje in pripadnike varnostnih sil ter se prebiti do njegove avtomobilske povorke. Policisti so protestnici nemudoma prijeli, eno od njiju so ustavili le nekaj metrov od Trumpovega avtomobila.
Ameriški predsednik je bil pred prihodom na prizorišče priča neprijetnemu dogodku. Dvema protestnicama z razkritimi prsmi je namreč uspelo zaobiti varnostne ograje in pripadnike varnostnih sil ter se prebiti do njegove avtomobilske povorke.
Pahor: V Parizu praznujemo predvsem zavezo držav in voditeljev k miru
"Želimo okrepiti skupno stremljenje k tej temeljni vrednoti. Nič ni bolj plemenitega od našega političnega poslanstva, da tej in prihodnjim generacijam zagotovimo in okrepimo mirno in varno življenje," je poudaril predsednik Pahor.
V Parizu se je ob Slavoloku zmage, kjer se je zbralo približno 80 voditeljev z vsega sveta, med njimi francoski predsednik Macron, nemška kanclerka Angela Merkel ter ameriški in ruski predsednik Donald Trump in Vladimir Putin, Pahor udeležil osrednje mednarodne slovesnosti ob stoletnici konca prve svetovne vojne.
Pariški forum miru predsednik republike vidi predvsem v luči skrbi, ali znotraj držav in med državami zares naredimo vse, da bi zagotovili trajen mir in krepili vrednote, kot so medsebojno spoštovanje, upoštevanje, strpnost, solidarnost, odpoved grožnjam in sovražnemu govoru, so sporočili iz njegovega urada.
"Ta skrb je navdihnila tako veliko število voditeljev, da smo se odzvali vabilu. Želimo si, da se spomin na vojne grozote s časom ne bi izgubil. O miru in vojni namreč odloča človek. Nobeno ravnanje v prid miru in krepitve skupnega razumevanja in sodelovanja ni odveč," je dejal predsednik republike, ki v tem smislu razume tudi udeležbo Slovenije na slovesnosti in na forumu v Parizu.
"Mislim, da je napočil čas, da vsi, kolikor je mogoče, prispevamo k temu, da bo prevladal navdih lepote miru in ne strah pred vojno, kot nekakšen vzgib za naša dobra ravnanja," meni Pahor.
K miru pozval tudi papež
Papež Frančišek je ob stoletnici konca prve svetovne vojne dejal, da bi moral spomin na ta konflikt spodbuditi vse, da "zavrnejo kulturo smrti in poiščejo legitimne načine, s katerimi bi končali konflikte, zaradi katerih še vedno krvavi več regij sveta", poročajo tuje tiskovne agencije.
Poglavar Rimskokatoliške cerkve je ob nagovoru množice, zbrane na Trgu svetega Petra, spomnil tudi na besede papeža Benedikta XV., ki je bil na čelu Cerkve v času prve svetovne vojne. Ta je konflikt označil za "nekoristen pokol".
V Baziliki svetega Petra v Vatikanu so nato ob 12.30 po srednjeevropskem času zadoneli zvonovi. S tem se je Vatikan pridružil proslavi obletnice konca t. i. velike vojne, ki jo danes s številnimi slovesnostmi zaznamujejo po vsem svetu, osrednja slovesnost pa je bila v Parizu.
Proslave tudi drugod po svetu
Stoletnico konca prve svetovne vojne so s slovesnostjo sicer zaznamovali tudi drugod po svetu. Med drugim so obletnico počastili v Melbournu v Avstraliji, kjer se je pred Svetiščem spomina zbralo več tisoč ljudi. Ti so ob tej priložnosti želeli pokazati, da se ne bodo uklonili strahu zaradi petkovega napada z nožem, v katerem je pripadnik skrajne skupine Islamska država v tem mestu ubil eno in ranil dve osebi.
Slovesnosti v Londonu se je udeležil tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier. To je prvi nemški voditelj, ki se je udeležil vsakoletne britanske slovesnosti ob dnevu spomina.
Steinmeier je položil venec na vojaškem spomeniku Cenotaph v središču Londona, skupaj z britansko premierko Thereso May, ki se je odločila, da se danes ne bo pridružila svetovnim voditeljem na osrednji mednarodni slovesnosti ob stoletnici konca prve svetovne vojne v Parizu.
V Varšavi belo-rdeči shod
Poljska danes ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne obeležuje tudi stoto obletnico neodvisnosti države. Po državi so potekale številne slovesnosti, v Varšavi pa je potekal belo-rdeč pohod, ki so ga organizirale državne oblasti, in je privabil tudi poljske nacionaliste in desničarske skrajneže, poročajo tuje tiskovne agencije.
Potem ko je varšavska županja prepovedala shod skrajne desnice ob 100. obletnici razglasitve poljske neodvisnosti in je sodišče njeno odločitev razveljavilo, so državne oblasti danes priredile poseben shod, na katerega so povabile vse Poljake.
Belo-rdeči pohod v barvah poljske zastave je na ulice privabil poljske nacionaliste in desničarske skrajneže, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Osrednje slovesnosti, ki je ob stoletnici osamosvojitve Poljske potekala na varšavskem trgu Pilsudski, sta se med drugim udeležila tudi poljski predsednik Andrzej Duda in premier Mateusz Morawiecki. Na shodu se jima je na ulicah Varšave po ocenah poljskega notranjega ministrstva pridružilo več kot 200.000 ljudi.
2