Sreda, 31. 7. 2024, 10.17
1 ura, 59 minut
Številni Norvežani se zaradi bogastva borijo z občutkom krivde
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,35
Morje je bilo stoletja vir hrane in energije, generator dela in bogastva Norveške. Šele v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja so odkritja nafte in plina pomagala obrniti usodo te prej razmeroma nerazvite države.
Na Norveškem opažajo nekoliko nenavaden pojav. Številni državljani naj bi se zaradi silnega bogastva njihove države počutili krive. Fenomen raziskujejo filmi, televizijske serije in knjige. Elisabeth Oxfeldt, profesorica skandinavske književnosti na Univerzi v Oslu, pravi, da bogati Norvežani čedalje bolj primerjajo svoje udobno življenje z življenjem ljudi v težavah, zlasti v tujini, poroča britanski spletni portal BBC.
Zaradi znatnih zalog nafte, največjih v Evropi za Rusijo, je Norveška ena najbogatejših držav na svetu. Moč njenega gospodarstva, merjena na prebivalca, je skoraj dvakrat večja od moči Združenega kraljestva in večja celo od moči ZDA. Norveška ima celo proračunski presežek – njen nacionalni dohodek presega izdatke. To je v izrazitem nasprotju z večino drugih držav, vključno z Združenim kraljestvom, ki si mora izposojati denar za kritje svojih proračunskih primanjkljajev.
Oxfeldtova opaža, da skandinavske knjige, filmi, televizijske serije in mediji, v skladu s širšo kulturo svojega časa, vse pogosteje raziskujejo občutek krivde med norveškimi prebivalci zaradi bogastva. Ugotavlja, da nasprotje med srečnim ali privilegiranim jazom in trpečimi drugimi povzroča občutke krivde, nelagodja, ali sramu.
Zapleti, predstavljeni v novejših norveških dramah, vključujejo člane brezskrbnega razreda, ki si pomagajo s storitvami delavcev migrantov, ki prebivajo v posteljah po kleteh. Ali pa ženske, ki se zavedajo, da so dosegle enakost spolov na delovnem mestu tako, da so se zanašale na pomoč slabo plačanih varušk iz revnih držav, da skrbijo za njihove otroke, pojasnjuje Oxfeldtova.
In ker življenje pogosto posnema umetnost, je norveška vlada marca sporočila, da je ustavila izdajanje delovnih dovoljenj varuškam iz držav v razvoju. Tabloidni časopis VG je prakso poimenoval zahodno suženjstvo.
Norveško bogastvo in etika
Odpira se vprašanje, ali norveško bogastvo v resnici temelji na etičnih praksah. Januarja letos je časopis Financial Times objavil poročilo, ki je razkrilo, kako se ribje olje, narejeno iz zmletih celih rib, ulovljenih ob obali Mavretanije v Afriki, uporablja kot krma v obsežnih norveških gojiščih lososa.
Gojene norveške ribe, ki jih prodajajo veliki trgovci na drobno po Evropi, škodujejo prehranski varnosti v zahodni Afriki, piše časopis.
Skupina okoljskega pritiska Feedback Global vztrajala, da apetiti norveške industrije lososa povzročajo izgubo sredstev za preživetje in nedohranjenost v Zahodni Afriki, kar ustvarja novo vrsto prehranskega kolonializma.
Norveška vlada očitke zavrača in trdi, da si prizadeva za večjo uporabo lokalnih in bolj trajnostnih surovin. Pravi tudi, da si želijo spodbuditi trajnostno ribogojstvo, saj nameravajo skrčiti naftni sektor z namenom ustvariti prostor za zeleni prehod s poudarkom na večji uporabi sončne in vetrne energije na morju ter proizvodnji alg za hrano in zdravila.
Kritike, uperjene proti naftni industriji, ne potihnejo
Okoljevarstveniki in borci proti podnebnim spremembam pritiskajo na Norveško in nasprotujejo nadaljnjemu črpanju nafte in plina. Drugi pravijo, da je država veliko preveč odvisna od prihodkov od nafte.
Po eni strani je zaradi bogastva, ki temelji na nafti in plinu, norveški delovnik običajno krajši od večine primerljivih gospodarstev, njihove delavske pravice so razvitejše, sistem socialnega varstva pa bolj velikodušen, in ne preseneča, da se glede na poročilo o sreči po svetu (World Happiness Report) prebivalci Norveške že dolgo uvrščajo med najsrečnejše.
Po drugi strani pa Børre Tosterud, investitor in upokojeni hotelir, utemeljuje, da je posledica popolne odvisnosti Norveške od zaslužka z nafto previsok državni proračun, napihnjen javni sektor in pomanjkanje delovne sile, kar zavira zasebni sektor.
Norveška previdno vlaga v sklad
Morje je bilo stoletja vir hrane in energije, generator dela in bogastva Norveške. Šele v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja so odkritja nafte in plina pomagala obrniti usodo te prej razmeroma nerazvite države. Od takrat država večino ogromnega zaslužka vlaga v sklad Norges Bank Investment Management, ki je del norveške centralne banke. Investicijski sklad, formalno poimenovan Government Pension Fund Global, sicer znan kot naftni sklad, ima sredstva v vrednosti okoli 16.000 milijard kron (približno 1.333 milijard evrov).
Norveški prihodki od izvoza nafte so po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 močno narasli. Kritiki Norveški očitajo, da je država zaslužila z vojno ali da vsaj svojega nepričakovanega dobička ne deli dovolj z žrtvami agresije.
Premier Jonas Gahr Støre po pisanju BBC te obtožbe zavrača in pravi, da je Norveška Evropi v času krize lahko dobavila prepotrebno energijo. Poudarja tudi, da je Norveška ena največjih finančnih podpornic Ukrajine in kot taka nedvomno presega svojo težo glede na to, da Norveška šteje le 5,5 milijona prebivalcev.
Jan Ludvig Andreassen, glavni ekonomist skupine Eika, združenja neodvisnih norveških bank, pravi, da so Norvežani postali veliko bogatejši, kot so pričakovali, a da se po obdobju visokih obrestnih mer in boleče inflacije, ki jo je deloma povzročila zgodovinsko šibka krona, zaradi katere so uvoženi izdelki in storitve dragi, ne počutijo bogate.
Čeprav Norvežani velikodušno prispevajo v dobre namene, pa so te donacije v luči zaslužkov iz dodatnega izvoza nafte, kot posledice konflikta v Ukrajini, malenkost, menita tako Tosterud kot Andreassen. Prav tako nista prepričana, ali Norvežani zaradi tega v resnici občutijo krivdo, razen morda v nekaterih okoljevarstvenih krogih.
