Torek, 24. 3. 2026, 15.37
1 teden, 4 dni
Stekel je več kot četrt milijarde evrov vreden projekt Jadrolinije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,26
Za trajekte razmišljajo o pogonu na biodizel in metanol, medtem ko je za manjše potniške ladje načrtovan električni pogon.
Hrvaški nacionalni ladjar Jadrolinija je zagnal velik naložbeni cikel za obnovo in posodobitev svoje flote, vreden med 200 in 260 milijoni evrov. Floto bodo posodobili z desetimi novimi ladjami, za katere so s Svetovno banko in Mednarodno finančno korporacijo (IFC) podpisali namero o kreditiranju, poroča Jutarnji list. Pomemben igralec v hrvaškem ladjedelništvu je tudi slovenska skupina Iskra, ki je po prevzemu ladjedelnice v Šibeniku pred kratkim kupila še ladjedelnico na Reki.
V podjetju pravijo, da bodo v floto Jadrolinije vključili sedem trajektov z okolju prijaznejšimi pogonskimi rešitvami ter tri klasične električne potniške ladje. Hkrati poteka razpis za gradnjo nove potniške ladje za Elafitske otoke z imenom Nova Postira, ki jo Jadrolinija financira iz lastnih sredstev.
Prvi novi trajekti in potniške ladje bi morali v floto vstopiti v prihodnjih dveh letih, odvisno od dinamike priprave dokumentacije in izvajanja postopkov javnega naročanja. Celotna izvedba širšega cikla obnove flote bo potekala v več fazah, saj gre za enega največjih modernizacijskih projektov v novejši zgodovini podjetja, pravijo v Jadroliniji.
Pri tem ne gre prezreti dejstva, da se je podjetje leta zanašalo na staro floto z nakupom rabljenih ladij in odloženimi večjimi naložbami. Povprečna starost ladij Jadrolinije je trenutno skoraj 28 let, kar vse bolj povečuje stroške vzdrževanja in vpliva na zanesljivost prevozov.
Jadrolinija poudarja, da je cilj novih naložb doseči večjo energetsko učinkovitost in zmanjšati emisije skladno z evropskimi cilji za razogljičenje pomorskega prometa. Ladje, ki jih kupujejo, spadajo v novo generacijo in bodo tehnološko naprednejše ter prilagojene sodobnim okoljskim standardom, kar je tudi predpogoj za dosego sodelovanja in financiranja Svetovne banke in IFC.
Večje ladje na biodizel in metanol, manjše na elektriko
Za trajekte razmišljajo o pogonu na biodizel in metanol, medtem ko je za manjše potniške ladje načrtovan električni pogon. Poleg tega z namenom zmanjšanja emisij razmišljajo tudi o prilagoditvah pogonskih sistemov na delu obstoječe flote. Končne tehnične specifikacije bodo za določene tipe ladij opredeljene s projektno dokumentacijo, pravijo v Jadroliniji.
Kot poudarjajo, je finančna konstrukcija za projekt modernizacije flote kombinacija zunanjega financiranja in lastnih sredstev. Celotna vrednost naložbe in končni pogoji financiranja so še v postopku dogovarjanja, pričakujejo pa, da bo sporazum s Svetovno banko dokončno sklenjen v kratkem.
Hrvaške ladjedelnice bodo morale biti konkurenčne
Pomemben igralec v hrvaškem ladjedelništvu je tudi slovenska skupina Iskra, ki je po prevzemu ladjedelnice v Šibeniku pred kratkim kupila še ladjedelnico na Reki.
Na vprašanje, ali bodo pri posodobitvi sodelovale hrvaške ladjedelnice, so v Jadroliniji odgovorili, da izvajajo pripravljalne in nabavne postopke v skladu z veljavnimi predpisi in postopki, po dokončani projektni dokumentaciji pa bodo stekli postopki izbora ladjedelnice.
"V tem smislu lahko hrvaške ladjedelnice zagotovo odigrajo pomembno vlogo v tem investicijskem ciklu, če se bodo s svojimi zmogljivostmi, roki in ponudbami odzvale na zahteve razpisnih postopkov. Naš interes je, da se v tem ciklu, kjerkoli je to mogoče, doseže čim večji prispevek domače industrije, ne le z gradnjo, ampak tudi z načrtovanjem. Takšni projekti imajo širši gospodarski vpliv, ker odpirajo prostor za angažiranje domačih podjetij in krepitev pomorskega sektorja," so povedali v podjetju.
Prve električne ladje 2027 – kaj to pomeni za potnike?
Uvedbo prvih električnih potniških ladij v podjetju načrtujejo do konca leta 2027. Priprave na projekt po navedbah Jadrolinije potekajo vzporedno na več ravneh, zagotoviti pa je treba ustrezne predpogoje s prilagoditvijo pristaniške infrastrukture. Gre za širši prometni in infrastrukturni proces, ki zahteva usklajevanje in sodelovanje vseh deležnikov – od ladjarjev in pristaniških oblasti do lokalnih skupnosti in pristojnih institucij.
Za potnike naj bi obnova flote prinesla občutne spremembe, od sodobnejših in udobnejših ladij do tišjega delovanja in manj vibracij ter večje energetske učinkovitosti.
