Sreda, 6. 11. 2024, 11.40
2 uri, 32 minut
Ekonomist o ZDA pod Trumpom: Bogatašem davčni bomboni, preostalim le populizem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,92
Ključna dejavnika za trajnostno in uspešno gospodarsko rast sta po njegovih besedah dva – vladavina prava ter politična in ekonomska stabilnost. "Trumpov mandat seveda temeljno, če ne celo bivanjsko, ogroža obe," je ocenil ekonomist Rok Spruk.
Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo po oceni profesorja na ekonomski fakulteti Roka Spruka za gospodarstvo ne prinaša ničesar dobrega, pričakovati je protekcionistično politiko. "Evropsko gospodarstvo se bo moralo z vidika trgovinskih tokov bolj globalno diverzificirati," je dejal. Skrbijo ga sicer predvsem Trumpova varnostna politika in njene posledice. Da Trumpova ekonomska politika Nemčiji in EU prinaša resne težave ocenjujejo tudi v münchenskem ekonomskem inštitutu Ifo. Blaž Vrečko Ilc iz katedre za teoretsko analitsko politologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede (FDV) pa je prepričan, da je prav vprašanje gospodarstva odločilo predsedniško tekmo v ZDA.
Podrobnosti Trumpove načrtovane gospodarske politike sicer niso jasne, glede na predloge pa ZDA po Sprukovih besedah na področju zunanje trgovine čaka izrazito protekcionistična politika, torej politika nadaljnjih carin na uvoz v ZDA. "Kar me skrbi, je seveda tudi nadaljnja politika trgovinskih vojn proti Kitajski oziroma proti komurkoli, ki je v Trumpovi glavi označen kot sovražnik," je dejal.
Trump zgodbo gradi na sovražnikih
Kot je spomnil, so Trump in njegovi svetovalci korporacijam obljubili tako imenovani regresivni davek, "istočasno je iz njegovih izjav in sentimentov mogoče razbrati, da lahko tudi najbogatejši Američani spet pričakujejo izrazito nižanje davkov, kot je to že nekako tradicija v republikanskih administracijah".
"Medtem so bili Trumpovi nagovori srednjega razreda v času kampanje izrazito populistično naravnani. Celotna zgodba se gradi okoli sovražnikov Amerike," je poudaril.
Javni dolg v ZDA se bo pod republikanskim predsednikom po Sprukovih besedah povečal, "lahko pričakujemo tudi bistveno povečanje dohodkovne neenakosti in še nadaljnjo polarizacijo". Ključna dejavnika za trajnostno in uspešno gospodarsko rast sta po njegovih besedah dva – vladavina prava ter politična in ekonomska stabilnost. "Trumpov mandat seveda temeljno, če ne celo bivanjsko, ogroža obe," je ocenil.
Gospodarski načrt, ki ga je predlagala demokratska kandidatka Kamala Harris, je bil po Sprukovih besedah za ameriško gospodarstvo bistveno produktivnejši.
Zdravstvo Trumpa ne zanima
Pomanjkljivost, ki jo vidi pri Trumpu, je tudi ignoriranje enega osrednjih izzivov ameriškega gospodarstva in družbe – poslabšanje stanja zdravja ameriške populacije. "To je šlo v času covid-19 zelo navzdol, vidimo tudi, da pričakovana življenjska starost ob rojstvu stagnira. Za Donalda Trumpa in njegovo ekipo so seveda ta vprašanja popolnoma sekundarnega pomena," je dejal.
S Trumpovim prihodom v Belo hišo tudi Evropo čaka negotovost. Spruka med drugim skrbijo varnostna politika in njene posledice. "Opredelitev Donalda Trumpa in njegovega podpredsednika do vprašanja Ukrajine je jasna, zato me resno skrbi razvoj dogodkov. Moramo vedeti, da je Trumpova zunanja politika pisana na kožo samodržcem in avtoritarnim voditeljem v svetu, ki se seveda na norme in načela mednarodnega prava požvižgajo," je dejal.
Evropa se mora tako po njegovih besedah pripraviti na to, da se bo tradicionalno zavezništvo z ZDA v mandatu nekoliko ohladilo. "V današnjem hitro spreminjajočem se svetu so tudi obrambne politike za samo gospodarsko stabilnost in rast zelo pomembne," je sklenil.
Vprašanje gospodarstva odločilo predsedniško tekmo v ZDA
Blaž Vrečko Ilc s katedre za teoretsko analitsko politologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede (FDV) meni, da je prav vprašanje gospodarstva predsedniško tekmo nagnilo v prid Trumpu. Po vseh javnomnenjskih anketah se je poslovnež Trump namreč vzpostavil kot kandidat, ki bo bolje poskrbel za gospodarstvo.
Demokratski poskusi, da "prestrašijo" volivce, da glasujejo proti drugem Trumpovem mandatu, očitno niso uspeli. Nadalje tokratni poraz pod vprašaj postavlja tudi demografsko računico Demokratske stranke o dolgoročno zagotovljenih uspehih na podlagi spreminjajoče se rasne podobe ZDA, kjer potomci Evropejcev večinsko podpirajo konservativne kandidate.
Vrečko Ilc izpostavlja pomanjkanje politik demokratov, ki bi neposredno odgovarjale na materialne skrbi Američanov, pri čemer navaja obdavčenje bogatih in progresivne politike, ki so po javnomnenjskih anketah med volivci priljubljene, a demokrati po njih ne posegajo.
Kampanja Harris se je po mnenju Vrečka Ilca namesto tega usmerjala k ohranitvi statusa quo, s čimer je po njegovem videnju nagovarjala že odločene volivce. Vrečko Ilc namreč ravno poskuse Bidnove vlade, da zameji moč korporacij v ZDA, vidi kot največji uspeh odhajajoče administracije. Harris se med kampanjo ni naslonila na levo krilo stranke, medtem ko na primer Trumpu niso tuje populistične obljube.
Vrečko Ilc: Demokrati so si zarili nož v hrbet
Po mnenju Vrečka Ilca se je Harris izkazala za šibko kandidatko, kar je tudi posledica dejstva, da se je v tekmo podala šele, ko je iz te odstopil predsednik Biden. Vrečko Ilc ob tem pogleduje tudi v prihodnost demokratske stranke, ki se brez jasnega voditelja sooča z nejasno usodo. Demokrati so si s tem, ko v preteklih letih nihče ni bil pripravljen izzvati Bidna, "zarili nož v hrbet", dodaja.
Ob nekoliko presenetljivem izidu senatne tekme, kjer so si republikanci zagotovili večino, med demokrati ostaja upanje, da bo v njihovih rokah večina v predstavniškem domu, s čimer bi vsaj nekoliko omejili moč predsednika.
Ravnovesje v kongresu bo eden izmed ključnih dejavnikov drugega Trumpovega mandata. Kljub odkritim radikalnim obljubam nekdanjega predsednika ZDA glede zaostrovanja migracijske politike ali carin pa ni jasno, koliko teh politik bo v celoti implementiral. Kot poudarja Vrečko Ilc, je namreč Trump okoli sebe zbral "izjemno pisano" koalicijo.
Kar zadeva zunanjo politiko, podpora Izraelu ni vprašljiva, pojavlja pa se možnost dodatnega zaostrovanja napetosti z Iranom, ki so zaznamovale že Trumpov prvi mandat. Ob njegovi zmagi se porajajo tudi dvomi glede nadaljnje ameriške podpore Ukrajini.
V soočanju s Kitajsko je Trump obljubljal krepitev carin, a s temi bi lahko tudi škodil domačemu, od uvoza odvisnemu gospodarstvu, poudarja Vrečko Ilc, ki zato meni, da je težko napovedati, kako bo v praksi delovala nova Trumpova vlada, nenazadnje tudi zato ker je Trump pri sprejemanju odločitev mestoma kaotičen.
Nemčija in EU v resnih težavah
Ekonomska politika Donalda Trumpa bo prinesla velike težave Nemčiji in EU, so ocenili v münchenskem ekonomskem inštitutu Ifo.
"Trump zagovarja izrazito protekcionističen ekonomski program, ki temelji na visokih uvoznih carinah in drugih omejitvah za mednarodno trgovino, še posebej v odnosih s Kitajsko in potencialno tudi Evropo," je opozoril predsednik Ifa Clemens Fuest in odločevalcem priporočil ustrezne previdnostne ukrepe.
Nemški izvozniki, za katere so ZDA največji izvozni trg, se bodo morali soočiti z velikimi izgubami, če bo Trump uresničil napovedi iz volilne kampanje o uvedbi 20-odstotnih carin na uvoz iz vseh trgovinskih partnerjev in 60-odstotne carine na uvoz iz Kitajske. Obenem je Trump že večkrat, tudi v tokratni kampanji, izrazito negativno govoril o odnosu EU do ZDA na gospodarskem in trgovinskem področju.
Takšni ukrepi bi samo v Nemčiji po oceni Ifa povzročili za 33 milijard evrov gospodarske škode. Nemški izvoz v ZDA bi lahko nazadoval za okoli 15 odstotkov, za okoli deset odstotkov pa tudi izvoz na Kitajsko zaradi posrednih učinkov padca trgovine med ZDA in Kitajsko.
Položaj je treba okrepiti z lastnim ukrepanjem
Nemška podjetja so sicer lani v ZDA izvozila za 157,9 milijarde evrov blaga, s čimer je bilo največje nacionalno gospodarstvo na svetu deveto leto zapored najpomembnejši nemški izvozni trg. Uvoz iz ZDA je medtem dosegel 94,7 milijarde evrov, s čimer so bile ZDA na tretjem mestu med nemškimi partnerji po uvozu.
Podjetja iz celotne EU so medtem lani v ZDA izvozila za 502,3 milijarde evrov blaga, od tam pa uvozila za 346,5 milijarde evrov. EU je tako v blagovni menjavi beležila 155,8 milijarde evrov presežka.
Drugačen je bil položaj v storitveni menjavi, kjer je ameriško gospodarstvo najmočnejše. Podjetja iz EU so lani iz ZDA uvozila za 396,4 milijarde evrov storitev, tja pa izvozila za 292,4 milijarde evrov. EU je tako v storitveni menjavi z ZDA beležila 104 milijarde evrov primanjkljaja.
"Moramo biti pripravljeni, da se bodo ZDA še bolj oddaljile od odprtega globalnega sodelovanja," je opozorila direktorica Ifovega centra za mednarodne ekonomske odnose Lisandra Flach. Nemčija in EU morata po njenih besedah zdaj okrepiti svoj položaj z lastnim ukrepanjem.
Med temi je omenila še tesnejšo integracijo v EU na področju trga storitev ter verodostojen odgovor na pričakovane ameriške protekcionistične ukrepe. Poleg tega bi evropske države in unija lahko okrepile sodelovanje s posameznimi zveznimi državami ZDA, ki so bolj naklonjene odprtim globalnim gospodarskim odnosom.
