Slovenski izvozniki v Rusijo si vse bolj manejo roke

V Sloveniji se mudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki se je v Mariboru udeležil slovesnosti ob začetku prenove muzeja in spominskega centra nacističnega taborišča za sovjetske vojne ujetnike. Začetek prenove je uradno odprl predsednik republike Borut Pahor.

Lavrov in Erjavec o Južnem toku Lavrov se je ob robu dogodka srečal tudi s predsednikom Pahorjem in zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, s katerim je govoril o Južnem toku in krizi v Ukrajini.

Sodelovanje med Slovenijo in Rusijo pri gradnji plinovoda Južni tok se namreč zapleta. Po mnenju Evropske komisije so namreč vsi sporazumi o gradnji plinovoda med Rusijo oziroma plinskim velikanom Gazpromom in peterico članic EU, med katerimi je tudi Slovenija, v nasprotju z evropsko zakonodajo in bi jih bilo treba oblikovati na novo. Bolgarija je tako junija že ustavila vsa dela v zvezi s plinovodom. Nekaj negotovosti glede slovenskega kraka plinovoda pa je pred prvomajskimi prazniki povzročila tudi novica, da sta Gazprom in avstrijski OMV podpisala memorandum o soglasju za izvajanje avstrijskega dela plinovoda. Čez nekaj dni se je oglasil Gazprom in zagotovil, da to ne ogroža slovenskega kraka plinovoda.

Slovenci vlagajo v Rusijo, Rusi v Slovenijo Južni tok pa ni edino skupno slovensko-rusko gospodarsko sodelovanje. Največja ruska naložba v naši državi je vlaganje ruskega Koksa v Slovensko industrijo jekla (SIJ). Druga največja ruska naložba so Terme Maribor. Na naš trg je z nakupom Volksbank International vstopila še ruska banka Sberbank, Ruse pa zanima tudi nakup kaninskega smučišča.

V Rusijo vlagajo tudi slovenska podjetja. Krka je v Rusiji zgradila tovarno zdravil, Juteks tovarno linoleja, Intereuropa pa logistično bazo, ki jo je že prodala. Tovarne v največji državi na svetu imajo tudi Trimo, Gorenje, Helios in Sava Tech.

Po podatkih Banke Slovenije so bile ruske neposredne naložbe v Sloveniji največje leta 2010, ko so znašale 71,7 milijona evrov oziroma 0,7 odstotka vseh tujih neposrednih naložb v naši državi. Leta 2012 pa so ruske neposredne naložbe znašala 46,7 milijona evrov oziroma 0,4 odstotka vseh tujih neposrednih naložb.

Vse bolj se krepi tudi medsebojna trgovina Slovenske neposredne naložbe v Rusiji so bile predlani 325,8 milijona evrov, kar je manj kot leta 2008, ko so znašale kar 444,4 milijona evrov.

Iz leta v leto pa se povečuje medsebojna trgovina. Če je Slovenija v Rusijo leta 2009 izvozila za 547 milijonov evrov, je leta 2012 slovenski izvoz blaga dosegel 942 milijonov, lani pa je že presegel milijardo evrov.

Tudi ruski uvoz se je povečeval. Leta 2009 je Slovenija iz Rusije uvozila za 208 milijonov evrov blaga in storitev, leta 2012 379 milijonov evrov, lani pa 451,5 milijona evrov.

Bo letošnji slovenski izvoz v Rusijo rekorden? Toda po drugi strani primerjava uvoza med prvim letošnjem četrtletjem in prvim lanskim četrtletjem kaže, da se ruski uvoz v Slovenijo zmanjšuje. V lanskem prvem četrtletju je bil namreč 208,8 milijona evrov, v letošnjem pa 169,3 milijona evrov. Slovenski izvoz v evrazijsko velikanko pa se nasprotno krepi. V lanskem prvem četrtletju je bil namreč visok 324 milijonov evrov, v letošnjem pa 350,7 milijona evrov.