Četrtek, 14. 11. 2019, 12.59
5 let, 1 mesec
Vlada pripravljena na sprejem Slovencev iz nemirne Venezuele
Vlada je na današnji seji sprejela akcijski načrt za izvedbo repatriacije prosilcev slovenskega rodu iz Venezuele. Dokončne ocene finančnih posledic ni, vlada pa ocenjuje, da naj bi do leta 2021 za to namenila slabih 1,2 milijona evrov. Do zdaj je urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu prejel 17 prošenj za 53 prosilcev.
Finančna ocena temelji na predpostavki, da bo repatriacija potrebna za do 70 ljudi in da bo šlo za 15-mesečno obdobje, v katerem bodo imeli prosilci status repatriirane osebe, je po seji vlade pojasnila državna sekretarka na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Olga Belec. Ob tem je izrazila veselje, da je končan pionirski projekt, katerega priprava je bila "izredno zahtevna in kompleksna. Pri pripravi akcijskega načrta je sicer sodelovalo sedem resorjev.
Pogoj za pridobitev je slovensko poreklo in ne državljanstvo
Kot je še dejala Belčeva, 22 od omenjenih 53 prosilcev že v celoti izpolnjuje pogoje za status repatriirane osebe, osem vlog potrebuje manjše, ostale pa večje dopolnitve. Dodala je, da za prošnjo za pridobitev statusa repatriirane osebe ni pogoj slovensko državljanstvo, je pa pogoj slovensko poreklo.
Finančna ocena vlade temelji na predpostavki, da bo repatriacija potrebna za do 70 ljudi in da bo šlo za 15-mesečno obdobje, v katerem bodo imeli prosilci status repatriirane osebe.
Po današnjem sprejemu akcijskega načrta bo urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu takoj začel izdajati odločbe, vendar pa prihod repatriiranih iz Venezuele v Slovenijo ni odvisen samo od slovenske strani, temveč tudi od njih samih, na primer od tega, kako hitro si bodo uredili vse potrebno za odhod, je še pojasnila državna sekretarka.
Repatriirane naj bi namestili po skoraj celi državi
Slovenija ima po njenih besedah tudi že pripravljen seznam približno 30 nastanitvenih kapacitet, predvsem pri zasebnikih. Kot primer je Belčeva navedla, da ima družina, ki šteje 16 oseb, že urejeno namestitev pri svojih sorodnikih. Kje bodo repatriirane namestili, ni želela razkriti, je pa dejala, da je pri namestitvah zajeta skoraj cela Slovenija in kot primer navedla Dolenjsko, Notranjsko in Gorenjsko.
Venezuelo pretresa gospodarska, politična in družbena kriza. Na fotografiji venezuelski predsednik Nicolas Maduro.
Na vprašanje, kako bo potekala integracija v slovensko družbo, je Belčeva odgovorila, da bodo repatriirane namestili v kraje, kjer je večja možnost za zaposlitev, in kraje, od koder izhajajo njihovi predniki, kar bo zagotovo pospešilo integracijo v slovensko družbo. Tisti, ki ne znajo slovenskega jezika, se bodo takoj vpisali v tečaj slovenščine. Večina naj bi bila sicer delovno aktivnih, tudi z deficitarnimi poklici. Nekatera podjetja so tako nekaterim že ponudila možnost zaposlitve, je še dejala Belčeva in dodala, da z zaposlitvijo preneha status repatriirane osebe.
Kaj bo po 15 mesecih s tistimi, ki se sami ne bodo znašli, bo po njenih besedah odvisno od njihovega statusa. Gre tako za tiste, ki imajo slovensko državljanstvo in s tem pravice, ki izhajajo iz slovenskih zakonov, tiste, ki so slovenskega rodu brez slovenskega državljanstva in si bodo po 15 mesecih lahko uredili status Slovenca brez slovenskega državljanstva v skladu z Zakonom o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj meja, tretja kategorija pa so tisti, ki niso slovenskega rodu, kot so recimo zakonci, in si bodo morali po 15 mesecih urediti status v skladu z Zakonom o tujcih.
V Venezueli 335 slovenskih državljanov in do tisoč ljudi slovenskega rodu
Danes sprejeti akcijski načrt tako opredeljuje postopek obravnave vlog za pridobitev statusa repatriirane osebe, način izdaje odločb, organizacijo namestitvenih kapacitet že pred prihodom repatriiranih oseb, načrt prevoza iz Venezuele v Slovenijo in do mesta namestitve, način podeljevanja pravic, ukrepe za uspešno integracijo repatriiranih oseb v slovensko družbo ter ureditev osebnih statusov posameznikom po preteku 15-mesečnega obdobja statusa repatriirane osebe.
Po uradnih podatkih v Venezueli, ki jo pretresa gospodarska, politična in družbena kriza, živi 335 slovenskih državljanov oziroma do tisoč ljudi slovenskega rodu.
1