Slovenija krši evropske direktive

Druga kršitev evropske zakonodaje zadeva prosti kapital ter svobodo opravljanja storitev. Evropska komisija bo tako od Slovenije zahtevala, naj zagotovi, da bodo slovenski predpisi v zvezi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem v celoti skladni z direktivami EU o neživljenjskem zavarovanju in s predpisi EU v zvezi s prostim pretokom kapitala in svobodo opravljanja storitev.

Komisija je kršitev obrazložila v pisnem mnenju in je prepričana, da lahko trenutni slovenski predpisi vodijo do izkrivljanj na enotnem trgu zavarovalniških storitev.

Nezadostna zaščita potrošnikov Poleg tega bo komisija Sloveniji in Portugalski poslala obrazloženi mnenji zaradi neustreznega prenosa direktive o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo v nacionalno zakonodajo. Omenjena direktiva potrošnikom med drugim omogoča pravico do nekaterih informacij pred sklenitvijo pogodbe ter pravico do odstopa od pogodbe s ponudnikom storitve v 14 koledarskih dneh. Evropska komisija meni, da Slovenija in Portugalska direktive nista ustrezno prenesli in da njuni nacionalni zakonodaji ne zagotavljata zadostne zaščite teh pravic potrošnikov.

Komisija je sprejela je končala tudi pravne postopke proti desetim državam, med katerimi je Slovenija, potem ko so jo te države obvestile o nacionalnih ukrepih za prenos direktive EU o optičnih sevanjih v nacionalno zakonodajo.

Dvanajst kršitev pred sodiščem Evropska komisija je sicer v rednem mesečnem paketu ugotavljanja kršitev proti 27 državam članicam sprejela 524 odločitev, od tega bo v 12 primerih države zaradi kršenja postavila pred sodišče EU. Komisija bo tudi pozvala sodišče, da Španiji v primeru, v katerem ta članica ni izpolnila odločbe sodišča, naloži finančno kazen.

Evropska komisija lahko pravno ukrepa proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. Če komisija meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, na podlagi katere se lahko sproži postopek za ugotavljanje kršitev, zadevni državi članici pošlje uradni opomin (prvi opomin) in jo prosi, da do določenega datuma, običajno v dveh mesecih, predloži svoje pripombe. Ne glede na to, ali zadevna država članica pošlje odgovor ali ne, lahko komisija državi članici pošlje obrazloženo mnenje (drugi in končni pisni opomin). To jasno in dokončno navaja vzroke, zaradi katerih komisija meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, in državo članico poziva, da v določenem roku, običajno v dveh mesecih, ukrepa. Če država članica ne ukrepa na podlagi obrazloženega mnenja, lahko komisija zadevo predloži sodišču EU. Če sodišče ugotovi kršitev pogodbe, mora ta država članica sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe.