Škotska jutri

Niti razblinjene sanje o razviti in pravični državi nam ne smejo vzeti odnosa do vrhunca zgodovine slovenskega naroda. In nekateri narodi v Evropi sanj o neodvisnosti še niso dosegli.

Jutri o svojih sanjah odločajo Škoti. Toda ali je njihova upravičenost vsaj malo podobna slovenski? Ni. Škoti živijo v demokratični in liberalni uniji, v kateri imajo kot narod vse želene pravice. Živijo v verjetno socialno najbolj delujoči in podjetništvu najbolj naklonjeni državi.

Referendum o škotski neodvisnosti je bil parcialna tema do izpred desetih dni, ko je anketa javnega mnenja pokazala, da je delež glasov za, sicer za las, prehitel tiste proti. Do tiste sobote nihče, razen Škotov in dela Angležev, tega referenduma ni jemal resno. Referendum ni bil na naslovnicah medijev, niti britanski politiki niso aktivno naslavljali Škotov. Potem je vse zajela panika.

Škoti z referendumom dosegajo vrhunec svojega nacionalnega zavedanja. Čeprav je zanje unija znotraj Velike Britanije uspešna, pa so nacionalna čustva vseskozi prisotna. Zdaj jih zagovorniki referenduma utemeljujejo tudi z gospodarskim raciom. Polega gospodarstva je ključna točka zagovornikov neodvisnosti še socialna država.

Vprašanje socialne države Zagovorniki neodvisnosti poudarjajo, da si Škoti lahko zagotovijo življenje v socialni državi, samo če živijo v neodvisni državi. Njihov argument temelji na tem, da ima Škotska naravna bogastva, z njihovim izkupičkom pa danes razpolaga London.

Stališče je izrazito demagogično. Velika Britanija je verjetno ena izmed najbolj socialnih držav na svetu. Za razliko od Slovenije ima javno zdravstvo, ki deluje in je, spet za razliko od Slovenije, popolnoma brezplačno. Ima tudi javno šolstvo ter javno upravo, ki je naklonjena podjetnikom in izjemno učinkovita.

Velika Britanija je socialno državo s privatizacijo še okrepila.

Škoti svoja stališča argumentirajo tudi z dejstvom, da je zdravje Škotov slabše od zdravja Angležev, vendar bi trdil, da je to prej posledica neugodnih vremenskih razmer in vseh družbenih pojavov, ki jih ti prinesejo s seboj.

Referendum je tudi stvar korporativnega sveta Skoraj neverjeten je odziv pomembnejših gospodarskih družb, ki v zadnjih dneh Škote aktivno pozivajo, naj glasujejo proti osamosvojitvi. Banka Royal Bank of Scotland je bila ena izmed prvih predstavnic korporativnega sveta, ki je glasno nasprotovala odcepitvi. Če je tu še morda šlo za obvezo po državni rešitvi te banke, pa so institucije, kot Deutsche Bank in druge, ravnale predvsem v svojem poslovnem interesu.

Politično tveganje je namreč preveliko. Z morebitnim glasom za prihaja mnogo negotovosti, neodgovorjenih vprašanj. Pot do samostojnosti ni jasno začrtana. Odprta ostajajo vprašanja, kot so, ali bo Škotska obdržala funt, ali bo sprejela evro, ali bo postala članica EU itd. Pokojninski skladi se bojijo morebitne konverzije valut. Politična tveganja so za zasebni sektor prevelika predvsem zaradi neodgovorjenih vprašanj.

Dramatičnih sprememb ne bo In prav ta negotovost kaže na to, da projekt Alex Salmonda, vodje Škotske nacionalne stranke in glavnega pobudnika referenduma, ni dovolj premišljen. Izid bo tesen. Tesen izid pomeni težko izhodišče za prihodnost ne glede na to, ali bo Škotska samostojna ali še naprej del Velike Britanije.

Tesen izid v podporo neodvisnosti bo Škote razdelil. Razdeljenost znotraj javne uprave in škotske politike bo povzročala težave pri konsolidaciji ustanov in politike samostojne države. Tesen izid proti samostojnosti ne bo utišal škotskih nacionalistov. Vprašanja o neodvisnosti se bodo nadaljevala.

Če bo referendum uspešen, bo to slabo za Škote in za Evropsko unijo. Škoti se bodo razdelili in nekaj časa bodo potrebovali, da se bodo kot samostojna država konsolidirali. Javni dolg bo od začetka zelo visok in težko bodo zagotavljali storitve socialne države, ko jo imajo zdaj. Še najverjetnejši bo kompromis: v primeru padlega referenduma večja suverenost Škotske, v primeru uspelega referenduma pa sicer formalna samostojnost, vendar de-facto znotraj Združenega kraljestva (kraljica seveda ostane).

Še slabše posledice pa bo morebitni uspeli referendum imel za Evropsko unijo. Veliki Britaniji se obeta referendum o članstvu v EU in odcepitev Škotske bi dvignila podporo angleškim nacionalistom, ki izhod iz EU zagovarjajo. To bi bilo slabo za britansko gospodarstvo, še slabše bi to bilo za EU. Evropska unija bi izgubila prevečkrat preslišan angleški glas razuma in podjetniško-gospodarskega razmišljanja. Kot že pri imenovanju aktualnega predsednika Evropske komisije, ki mu je Velika Britanija ostro nasprotovala.

Tine Kračun je direktor Inštituta za strateške rešitve.