Torek,
1. 11. 2022,
16.11

Osveženo pred

10 mesecev, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

103

Natisni članek

Natisni članek

voda helikopter Rusija Ukrajina

Torek, 1. 11. 2022, 16.11

10 mesecev, 2 tedna

Direktor Airbusa: "Stanje v Rusiji nas skrbi, narediti pa ne moremo ničesar"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

103

Aeroflot, Rusija | Aeroflot, največji operater komercialnih potniških letov v Rusiji, ima v svoji floti več kot sto letal proizvajalca Airbus.  | Foto Guliver Image

Aeroflot, največji operater komercialnih potniških letov v Rusiji, ima v svoji floti več kot sto letal proizvajalca Airbus.

Foto: Guliver Image

251. dan vojne v Ukrajini. Guillaume Faury, direktor Airbusa, največjega proizvajalca potniških letal na svetu, je izrazil zaskrbljenost glede varnosti letal, ki jih uporabljajo ruske letalske družbe, saj jih zaradi gospodarskih sankcij ne morejo vzdrževati, kot je treba. Nekdanji ruski predsednik in trenutni podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitri Medvedjev medtem kot edino rešitev za svetovni mir in izognitev globalnemu jedrskemu spopadu vidi zmago Rusije v Ukrajini. 

Dnevni pregled najpomembnejših dogodkov: 

19.08 Direktor Airbusa zaskrbljen zaradi varnosti ruskih potniških letal
18.27 Putin od Kijeva želi zagotovila o doslednem spoštovanju sporazuma o izvozu žita
15.55 Medvedjev: Ali zmaga Rusija ali pa gremo v svetovno vojno
14.41 Kaj se je zgodilo šahovskemu velemojstru, ki so ga našli na tleh pred ruskim parlamentom?
13.18 Iran Rusom pošilja novo orožje
12.45 Iz Ukrajine izplule še tri ladje z žitom
10.35 Britanski obveščevalci: Rusija je v Belorusijo namestila letala mig-31 in Killjoy
9.55 Nova evakuacija prebivalcev Hersona
9.33 IAEA začela inšpekcijske preglede v Ukrajini
8.30 V Kijevu ponovno vzpostavljena oskrba z vodo in elektriko
7.45 Ukrajinske sile ubile 21 ruskih vojakov
7.33 Štirje ruski droni nad civilne objekte

Tupoljev Tu-144
Novice Vsak, ki je potoval s tem letalom, je lahko hvaležen, da je ostal živ

18.55 Direktor Airbusa zaskrbljen zaradi varnosti ruskih potniških letal

Direktor Airbusa Guillaume Faury je v petek izrazil zaskrbljenost in občutek nemoči, ker ruske letalske družbe intenzivno uporabljajo potniška letala zahodnih proizvajalcev, čeprav jih zaradi sankcij ne morejo dosledno vzdrževati in servisirati.

"Skrbijo nas pogoji za vzdrževanje letal, ker ta v zadnjem času pravzaprav letijo zelo pogosto," je dejal Faury. Ruski potniški letalski promet si je od začetka vojne v Ukrajini in zapor zračnega prostora precej opomogel in trenutno dosega približno 85 odstotkov tistega iz konca leta 2019 (vir), ko še ni bilo ne vojne in predvsem ne pandemije bolezni covid-19, ki je močno zmanjšala število potnikov.  

Letalo, potniško letalo
Novice Rusija je Kitajsko prisilila v ukrepanje. Toda proti Rusiji.

"Zaradi sankcij ruskim letalskim prevoznikom ne moremo omogočati potrebne tehnične podpore, prav tako ne moremo nadzorovati stanja letal, kot to počnemo z drugimi strankami. To je nekaj, kar nam povzroča kar nekaj skrbi zaradi varnosti, a ne moremo storiti prav veliko."

Največji ruski komercialni letalski prevoznik Aeroflot ima v svoji aktualni floti večino letal proizvajalca Airbus, kar 119, letal ameriškega proizvajalca Boeing pa 59.  | Foto: AP / Guliverimage Največji ruski komercialni letalski prevoznik Aeroflot ima v svoji aktualni floti večino letal proizvajalca Airbus, kar 119, letal ameriškega proizvajalca Boeing pa 59.  Foto: AP / Guliverimage

Rusija je sicer septembra napovedala, da bo okrepila domačo proizvodnjo potniških letal in do leta 2030 letala tujih proizvajalcev, v prvi vrsti Airbusa in Boeinga, ki zagotavljata kar 95 odstotkov vseh potniških letal v uporabi v Rusiji, nadomestila s kar tisoč lastnimi. 

Konec maja je bila medtem Kitajska tako rekoč prisiljena v sprejetje enega redkih ukrepov zoper svojo veliko zaveznico Rusijo, kar je bila neposredna posledica vojne v Ukrajini. Od zadnjega tedna maja v kitajski zračni prostor zaradi birokracije s področja tehničnega vzdrževanja ne smejo več vstopiti ruska potniška letala znamk Boeing in Airbus, ki jih ruske letalske družbe najemajo pri tujih lizinških hišah, marca pa so jih zasegle, ker jim je to dovolil ruski predsednik Vladimir Putin.

18.27 Putin od Kijeva želi zagotovila o doslednem spoštovanju sporazuma o izvozu žita

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v telefonskem pogovoru svojemu turškemu kolegu Recepu Tayyipu Erdoganu dejal, da želi od Kijeva "resnična zagotovila" o doslednem spoštovanju sporazuma o izvozu ukrajinskega žita, so po pogovorih sporočili iz Kremlja.

Rusija od Kijeva zahteva "resnična zagotovila o doslednem spoštovanju istanbulskega sporazuma, zlasti o neuporabi humanitarnega koridorja v vojaške namene", so sporočili iz Kremlja.

Erdogan, ki se bo po napovedih v prihodnjih dneh pogovarjal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, pa je izrazil zaupanje v popolno obnovitev sporazuma, so po pogovorih danes sporočili iz Ankare.

Moskva je v soboto sporočila, da ustavlja sodelovanje v sporazumu za izvoz ukrajinskega žita, ki je bil dogovorjen julija ob posredovanju Združenih narodov in Turčije. Odgovornost za to so v Moskvi pripisali Ukrajini, ker da je z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu. | Foto: AP / Guliverimage Moskva je v soboto sporočila, da ustavlja sodelovanje v sporazumu za izvoz ukrajinskega žita, ki je bil dogovorjen julija ob posredovanju Združenih narodov in Turčije. Odgovornost za to so v Moskvi pripisali Ukrajini, ker da je z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu. Foto: AP / Guliverimage

Koordinacijski center v Istanbulu je medtem sporočil, da v sredo Črnega morja ne bo prečkala nobena ladja z žitom.

Po podatkih "sekretariata ZN pri Skupnem koordinacijskem centru so se delegacije Ukrajine, Rusije in Turčije dogovorile, da 2. novembra ne bodo načrtovale nobenih premikov tovora v okviru pobude za izvoz žita," so sporočili iz koordinacijskega centra.

Kljub odločitvi Moskve, ki je v soboto ustavila sodelovanje v sporazumu za izvoz ukrajinskega žita, so iz ukrajinskih pristanišč danes izplule še tri tovorne ladje z žitom, pred tem pa jih je v ponedeljek izplulo deset.

15.55 Medvedjev: Ali zmaga Rusija ali pa gremo v svetovno vojno

Dmitri Medvedjev, tesni zaupnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, je v današnjem zapisu na svojem kanalu v komunikacijski aplikaciji Telegram ponovno omenjal uporabo jedrskega orožja:

"Pogosta retorika držav Zahoda je: Rusiji ne smemo dovoliti, da zmaga v vojni. Kaj to sploh zares pomeni? Če uporabimo preprosto logiko, to pomeni, da bo zmagala Ukrajina. Znano je, kakšen cilj je za vojno v Ukrajini določil režim v Kijevu: vrnitev celotnega ozemlja, ki je v preteklosti pripadalo Ukrajini. Kar pomeni, da ne bodo več ruska. To je grožnja obstoju naše države in pomeni kolaps današnje Rusije. To je hkrati neposreden razlog za uveljavitev člena 19 naše državne doktrine o jedrskem odvračanju (člen, ki obravnava pogoje za uporabo jedrskega orožja, op. p.). Povejte mi, kdo potem načrtuje jedrsko vojno? Kaj je to drugega kot neposredna provokacija za začetek svetovne vojne z uporabo jedrskega orožja? Recimo bobu bob. Zahodne države svet potiskajo v globalno vojno in samo dokončna zmaga Rusije je zagotovilo, da svetovnega konflikta ne bo."

Dimitrij Medvedjev, nekdanji predsednik in premier Rusije, zdaj pa podpredsednik ruskega varnostnega sveta, je že samo en mesec po začetku invazije, ko je postalo jasno, da Moskvi ne gre vse po načrtih, poudaril, da ima Rusija v Ukrajini pravico tudi do uporabe jedrskega orožja. | Foto: AP / Guliverimage Dimitrij Medvedjev, nekdanji predsednik in premier Rusije, zdaj pa podpredsednik ruskega varnostnega sveta, je že samo en mesec po začetku invazije, ko je postalo jasno, da Moskvi ne gre vse po načrtih, poudaril, da ima Rusija v Ukrajini pravico tudi do uporabe jedrskega orožja. Foto: AP / Guliverimage
Nekdanji ruski predsednik Medvedjev je od začetka vojne v Ukrajini sicer znan po svoji zelo ostri in hujskaški retoriki. Med drugim je večkrat odkrito ali pa posredno grozil z jedrskim orožjem in se hvalil, da zveza Nato iz strahu pred maščevanjem tako ali tako ne bo ukrepala, če Rusija v Ukrajini uporabi jedrsko orožje, se javno spraševal, ali bo Ukrajina čez dve leti sploh še obstajala, in Ukrajincem ter vsem sovražnikom Rusije napovedal, da bodo izbrisani na tak ali drugačen način

14.41 Kaj se je zgodilo šahovskemu velemojstru, ki so ga našli na tleh pred ruskim parlamentom?

V ponedeljek se je razširila informacija, da so blizu stavbe ruskega parlamenta našli huje poškodovanega Anatolija Karpova, poslanca dume in nekdanjega šahovskega velemojstra. Nadaljnje razlage o tem, kaj se mu je zgodilo, so različne: viri na komunikacijskem omrežju Telegram so sprva trdili, da je Karpova nekdo napadel oziroma da je bil v času, ko so ga našli, močno opit, ruska šahovska zveza pa je to informacijo kasneje zanikala in pojasnila, da je zgolj padel. To je kasneje zatrdila tudi njegova hči Sofija

Ruska šahovska velemojstra Anatolij Karpov (levo) in Gari Kasparov (desno) med šahovskim dvobojem leta 1999. Njuna politična stališča so danes izrazito različna: Karpov podpira aktualno rusko oblast in je podprl tudi rusko priključitev polotoka Krim leta 2014, Kasparov pa velja za zelo ostrega kritika Putinovega režima.  | Foto: AP / Guliverimage Ruska šahovska velemojstra Anatolij Karpov (levo) in Gari Kasparov (desno) med šahovskim dvobojem leta 1999. Njuna politična stališča so danes izrazito različna: Karpov podpira aktualno rusko oblast in je podprl tudi rusko priključitev polotoka Krim leta 2014, Kasparov pa velja za zelo ostrega kritika Putinovega režima. Foto: AP / Guliverimage

71-letni Karpov naj bi bil trenutno v enoti intenzivne nege v bolnišnici Sklifosovski v Moskvi. Glede na navedbe hčerke Sofije Kasparove in mednarodne šahovske zveze FIDE je njegovo stanje stabilno in je v umetni komi, informacije o obsegu oziroma resnosti njegovih poškodb pa so različne. 

13.18 Iran Rusom pošilja novo orožje

Iran namerava Rusom dostaviti novo pošiljko okoli tisoč kosov orožja, vključno z balističnimi raketami zemlja-zemlja kratkega dosega in z več brezpilotnimi letali, so za CNN sporočili neimenovani zahodni uradniki, ki spremljajo iranski orožarski program. Kdaj bi se lahko to zgodilo, še ni znano, zagotovo pa enkrat do konca leta.

To bi bilo prvič, da bi Iran v Rusijo poslal napredne in natančno vodene rakete, kar bi Kremlju dalo večjo spodbudo na bojišču.

Zadnja pošiljka orožja iz Irana v Rusijo je vključevala okoli 450 brezpilotnih letalnikov, ki so jih Rusi že uporabili v Ukrajini. Ukrajinski uradniki so prejšnji teden sicer zatrdili, da so sestrelili več kot 300 iranskih brezpilotnih letal.

12.45 Iz Ukrajine izplule še tri ladje z žitom

Kljub odločitvi Moskve, da ustavi sodelovanje v sporazumu za izvoz ukrajinskega žita, so iz ukrajinskih pristanišč danes izplule še tri tovorne ladje z žitom, je sporočil koordinacijski center v Istanbulu. Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem zatrdil, da Moskva ni odstopila od sporazuma, temveč le začasno prekinila sodelovanje.

Moskva je v soboto sporočila, da ustavlja sodelovanje v sporazumu za izvoz ukrajinskega žita, o katerem so se dogovorili juliju ob posredovanju Združenih narodov in Turčije. Odgovornost za to so v Moskvi pripisali Ukrajini, češ da je z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu.

Putin je na novinarski konferenci v ponedeljek zvečer zatrdil, da Moskva od sporazuma ni odstopila, temveč je le začasno prekinila njegovo izvajanje oziroma sodelovanje v njem. Kot razlog je navedel ogroženost humanitarnega koridorja. Od Kijeva je zahteval, da zagotovi varen prehod za civilna plovila in ruske oskrbovalne ladje.

"Ukrajina mora zagotoviti, da varnost civilnih ladij ne bo ogrožena," je še dejal Putin, ki je Kijev obtožil, da zlorablja varen pomorski koridor za napade na rusko črnomorsko floto na Krimu.

ZN, Ankara in Kijev so se sicer v nedeljo dogovorili, da bodo kljub odločitvi Moskve nadaljevali izvoz ukrajinskega žita tudi brez zagotovil Rusije o prostem prehodu. O tem so obvestili tudi ruske predstavnike v skupnem koordinacijskem centru v Istanbulu.

Moskva je v ponedeljek opozorila, da bi bilo nadaljnje izvajanje sporazuma brez njenega sodelovanja nevarno, saj ne more zagotoviti varnosti plovbe. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je ob tem izrazil pripravljenost Moskve, da izplača nadomestilo državam prejemnicam, ki bodo zaradi odločitve Rusije prejele manj žita.

Iz ukrajinskih pristanišč je sicer z ukrajinskim žitom v ponedeljek izplulo že deset tovornih ladij, danes pa še tri, je sporočil koordinacijski center v Istanbulu.

Sporazum, ki je vzpostavil varen koridor za ladje do Istanbula zaradi inšpekcij, je do zdaj omogočil izvoz 9,5 milijona ton ukrajinskega žita. Sporazum naj bi obnovili 19. novembra.

10.35 Britanski obveščevalci: Rusija je v Belorusijo namestila letala mig-31 in Killjoy

Po navedbah britanskega obrambnega ministrstva je Rusija skoraj zagotovo v Belorusijo namestila dve letali mig-31, najverjetneje opremljeni z balističnimi izstrelki Killjoy. Gre za letalsko oporišče Mačulišči v Minsku. "Napotitev je verjetno izvedla predvsem zaradi sporočila Zahodu in da bi Belorusijo prikazala kot vse bolj sokrivo v vojni," piše v poročilu.

9.55 Nova evakuacija prebivalcev Hersona

Ruske okupacijske sile so v mestu Herson na jugu Ukrajine danes začele evakuacijo dodatnih več tisoč prebivalcev zaradi nevarnosti raketnega napada ukrajinskih sil, ki na območju izvajajo ofenzivo. Proruski guverner mesta Vladimir Saldo je sporočil, da bodo evakuirali do 7.000 civilistov.

Ruske okupacijske sile so pretekli teden že sporočile, da so evakuirali okoli 70 tisoč prebivalcev z desnega brega reke Dneper, območja blizu frontne črte.

Danes pa so začeli evakuacijo z levega brega reke, kjer naj bi obstajala možnost ukrajinskega raketnega napada. Ljudi bodo evakuirali v notranjost te ukrajinske regije, ki je med štirimi, ki si jih je Moskva septembra nezakonito priključila, ali pa v katero drugo rusko regijo, je povedal Saldo.

Že v ponedeljek je napovedal, da bo evakuacija ruski vojski omogočila vzpostavitev obrambe v tem 15-kilometrskem pasu na levem bregu reke. S tem je nakazal možnost, da bi ukrajinske sile lahko prečkale reko.

Od štirih ukrajinskih regij, ki si jih je Rusija priključila septembra, je Herson verjetno strateško najpomembnejši, saj povezuje edino kopensko pot do polotoka Krim, ki si ga je Moskva nezakonito priključila že leta 2014.

Ukrajinske sile že nekaj tednov izvajajo ofenzivo za ponovno zavzetje regije in prodirajo z zahoda na vzhod.

9.33 IAEA začela inšpekcijske preglede v Ukrajini

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sporočila, da je začela preiskavo dveh jedrskih lokacij v Ukrajini zaradi ruskih obtožb, da Kijev načrtuje uporabo umazane bombe. Kot je v ponedeljek sporočil vodja IAEA Rafael Grossi, bodo inšpektorji kmalu končali preglede, ki potekajo na povabilo ukrajinskih oblasti.

Inšpektorji pregledujejo dve lokaciji, kjer naj bi po ruskih navedbah ukrajinska stran razvijala umazano bombo, Grossi pa namerava o rezultatih inšpekcijskih pregledov poročati še ta teden.

Namen preverjanja je odkriti morebitne neprijavljene jedrske dejavnosti in materiale, povezane z razvojem umazanih bomb, je sporočila IAEA.

Ruski predsednik Vladimir Putin je Ukrajino obtožil, da pripravlja umazano jedrsko bombo in da je vlada v Kijevu želela "zakriti sledi njene izdelave". Kijev je obtožbe odločno zanikal in zaprosil za misijo IAEA.

Umazana bomba je izraz, s katerim se označuje konvencionalno orožje, ki nosi jedrski material. Običajno je sestavljena iz eksploziva in radioaktivnega materiala, ki je lahko v obliki majhnih kroglic ali prahu. Namen je razširitev jedrskega materiala, zaradi česar je nevarna predvsem za civiliste. Cilj je z radioaktivnimi delci onesnažiti zgradbe in okolico ter prebivalce izpostaviti sevanju.

8.30 V Kijevu ponovno vzpostavljena oskrba z vodo in elektriko

V ukrajinski prestolnici Kijev so dan po ruskih raketnih napadih obnovili oskrbo z vodo in električno energijo, je danes zjutraj sporočil kijevski župan Vitalij Kličko. "Oskrba z vodo in električno energijo je bila v celoti obnovljena," je Kličko sporočil na družbenih omrežjih.

Ob tem je poudaril, da so v mestu še vedno načrtovane prekinitve oskrbe z električno energijo "zaradi precejšnjega primanjkljaja v elektroenergetskem sistemu po barbarskih napadih agresorja".

Prebivalci Kijeva čakajo na vodo | Foto: Reuters Foto: Reuters Rusija je v ponedeljek izvedla obsežen raketni napad na Ukrajino, katerega tarča je bila zlasti energetska infrastruktura. Ruske sile so med drugim raketirale cilje v Kijevu, Harkovu in Zaporožju.

Zaradi obsežnih ruskih napadov na ukrajinsko infrastrukturo približno 80 odstotkov prebivalcev Kijeva ni imelo oskrbe z vodo, 350 tisoč domov pa je bilo brez elektrike.

Ukrajinske oblasti poudarjajo, da so ruski napadi v zadnjem mesecu uničili približno tretjino njihovih elektrarn, zato Ukrajince pozivajo, naj čim bolj varčujejo z električno energijo.

7.45 Ukrajinske sile ubile 21 ruskih vojakov

Ukrajinsko operativno poveljstvo Jug je poročalo, da so ukrajinske sile sinoči ubile 21 ruskih vojakov ter uničile eno vojaško vozilo in minomet.

Eksplozija v Kijevu
Novice Stanje v Kijevu: ljudje stojijo v vrsti za vodo, 270 tisoč domov brez elektrike

7.33 Štirje ruski droni nad civilne objekte

Guverner regije Poltava Dmitro Lunin je sporočil, da gasilci gasijo požare, ki so jih povzročili napadi brezpilotnih letalnikov. Lunin ni navedel, ali so požare povzročili ostanki sestreljenih brezpilotnikov ali so brezpilotna letala ciljala na ta mesta. Po prvih podatkih ni bilo žrtev.