Sobota, 13. 9. 2025, 14.01
1 dan, 7 ur
Rusi so povedali svoje. Kaj bo storil Putin?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,85
V Rusiji so februarja 2022 ob začetku vojne v Ukrajini oblasti zelo hitro zatrle protivojne proteste.
Čeprav večina ruskih državljanov in državljank še naprej podpira dejavnosti ruske vojske v Ukrajini, pa jih največ od začetka vojne tudi verjame, da bi se morala Rusija čim prej začeti pogovarjati o miru. Idejo o čimprejšnjem končanju spopadov najbolj podpirajo ženske, mlajši od 24 let in osebe, ki informacij o dogajanju v svetu ne dobijo izključno od ruskih državnih medijev.
Da je čas, da se začnejo pogajanja o miru v Ukrajini, menita skoraj dve tretjini oziroma 66 odstotkov Rusov in Rusinj, kar je največ od začetka ruske invazije, razkriva najnovejša anketa neodvisnega moskovskega inštituta za javnomnenjske raziskave Levada, objavljena 9. septembra (vir, uradna spletna stran Levade).
Samo 27 odstotkov ruskih državljanov in državljank je medtem mnenja, da se morajo ruske vojaške akcije v Ukrajini nadaljevati, kar je najnižja podpora temu stališču v vseh anketah, ki jih je od začetka vojne v Ukrajini izvedel inštitut Levada.
Za mir so ženske, mladi in tisti, ki informacij o vojni ne dobijo od Kremlja
Mirovni pogovori imajo sodeč po anketi največjo podporo med ženskami, državljani in državljankami, ki so mlajši od 24 let, Rusi in Rusinjami, ki informacije o dogajanju v svetu pridobijo na YouTubu in iz drugih virov, ne pa od ruskih državnih medijev, med prebivalstvom na podeželju, med kritiki ruskega predsednika Vladimirja Putina in pri vseh, ki verjamejo, da mednarodna politika trenutno ni najbolj naklonjena Rusiji.
Pridržanje enega od ruskih protivojnih protestnikov, 24. februar 2022.
Nadaljevanje vojne v Ukrajini medtem bolj podpirajo moški, starejši prebivalci in prebivalke Rusije, Moskovčani, podporniki Putina, državljani in državljanke, ki večino informacij o aktualnem dogajanju prejmejo od ruskih državnih medijev, in vsi, ki se jih vojna v Ukrajini ni neposredno dotaknila.
Ti so po ugotovitvah inštituta Levada sicer v manjšini. Kar 58 odstotkov sodelujočih v anketi je namreč potrdilo, da je vojna v Ukrajini na njihova življenja vplivala na najrazličnejše načine. Med njimi so smrt sorodnikov ali prijateljev, vpoklic bližnjih na fronto v Ukrajini, poškodbe zaradi sodelovanja na bojišču, ekonomske posledice in čustvene rane.
Optimizem, da bo vojne kmalu konec, v Rusiji pada. Samo en odstotek Rusov in Rusinj namreč še meni, da je bo konec zelo kmalu, v roku meseca dni, skoraj polovica pa jih verjame, da bo trajala še več kot eno leto.
Anketa Levade še ugotavlja, da so med državljani in državljankami Rusije, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini, povečini anketiranci, starejši od 55 let, revnejši prebivalci Rusije, prebivalci ruskega podeželja, državljani in državljanke, ki ne verjamejo, da je Rusija na pravi poti, in ne podpirajo dejanj ruskega predsednika Vladimirja Putina, ter državljani, ki se jim je od začetka vojne v Ukrajini poslabšalo premoženjsko stanje.
Večina Rusov in Rusinj kljub želji, da se začnejo mirovni pogovori, še vedno podpira dejanja ruske vojske v Ukrajini
Kljub večinski podpori začetku mirovnih pogovorov, ki so jo izrazili sodelujoči v anketi Levade, pa podpora ruski vojski v Ukrajini v splošnem ostaja visoka. Kar 75 odstotkov vprašanih namreč še vedno podpira dejanja ruske vojske v Ukrajini, le 15 odstotkov pa jih ne podpira. Preostali so neodločeni glede podpore ruski vojski.
Ruski predsednik Vladimir Putin za zdaj ni nakazal, da si resnično želi miru v Ukrajini. Ruski zračni napadi na sosedo so v zadnjih tednih namreč med najbolj intenzivnimi in smrtonosnimi od februarja 2022.
Optimizem, da bo vojne kmalu konec, pada
Inštitut Levada v anketi ugotavlja še, da je optimizem med državljani in državljankami Rusije, da bo vojne v Ukrajini kmalu konec, začel usihati.
Samo še en odstotek vprašanih namreč verjame, da bo ruskih vojaških akcij v Ukrajini konec v manj kot enem mesecu. 20 odstotkov jih meni, da bo vojna trajala še najdlje leto dni, kar 39 odstotkov pa jih verjame, da bo trajala še več kot eno leto.
