Romunija: Po skoraj vseh preštetih glasovih izid zelo tesen

Levi PSD nekdanjega zunanjega ministra Mircea Geoane se po 99,62 odstotka preštetih glasovih obeta 33,5-odstotna, sredinski PD-L, ki je blizu romunskemu predsedniku Traianu Basescuju, pa 33-odstotna podpora. Na tretjem mestu je z okoli 18 odstotki glasov desnosredinska Narodna liberalna stranka (PNL) dosedanjega premiera Calina Popescuja Tariceanuja.

Bo morala biti prihodnja vlada koalicijska? V parlament se je z več kot šestimi odstotki uvrstila tudi stranka madžarske skupnosti, Demokratična unija Madžarov v Romuniji (UDMR), medtem ko nacionalistična Stranka Velike Romunije (PRM) ni presegla petodstotnega praga, potrebnega za vstop v parlament. Če bodo ti podatki obveljali, bo morala biti torej prihodnja vlada v Bukarešti koalicijska.

Rezultati vzporednih volitev, ki so se v preteklosti izkazale za zanesljive, so po zaprtju volišč v nedeljo zvečer napovedali zmago PSD, ki naj bi prejela 36 odstotkov glasov, toda danes zjutraj se je izkazalo, da bo bitka za prvo mesto zelo tesna. Geoana je sicer že ponoči razglasil zmago svoje stranke in pri tem po poročanju AP še vedno vztraja.

"Zmagali bomo na volitvah" "Oblikovali bomo vlado z našim premierom. Zmagali bomo na volitvah. Od včeraj zvečer se ni nič spremenilo. Potrebujemo močno vlado, ki se bo soočila s to krizo," je poudarjal nekdanji zunanji minister. Nasprotno pa v PD-L napovedujejo, da bodo v dvodomnem parlamentu imeli dva sedeža več od PSD in bodo torej po novem največja stranka v Romuniji.

Tokrat je 18,3 milijona romunskih volivcev prvič volilo po novem volilnem sistemu, kar pomeni da so neposredno izbirali po enega kandidata za poslansko zbornico oz. senat in niso več glasovali za strankarsko listo. Poslanci so nato dokončno izbrani na podlagi mešanega večinskega in proporcionalnega volilnega sistema. Volilna udeležba je bila tokrat le okoli 39-odstotna, najnižja po padcu komunističnega režima leta 1989.

Vse romunske stranke bi rade izboljšale gospodarsko okolje Osrednji temi letošnje predvolilne kampanje sta bili zahteve po povišanju plač in izjemno razširjena korupcija v državi, v zadnjih dneh pa je v ospredje prišla tudi svetovna finančna kriza. Vse romunske stranke sicer družita najmanj dva cilja: izboljšati gospodarsko okolje v državi in vztrajati pri ciljnemu datumu, da Romunija leta 2014 prevzame evro.

Medtem ko so prozahodno usmerjeni romunski politiki še pred tedni zatrjevali, da je Romunija imuna na svetovno finančno krizo, so analitiki slab teden pred volitvami napovedali, da bi lahko država prihodnje leto zašla v recesijo. Po napovedih naj bi svetovna finančna kriza v Romuniji do konca leta odnesla tudi 30.000 delovnih mest.

Trenja med predsednikom in premierom V zadnjih letih je romunsko politiko zaznamovala tudi osebna nenaklonjenost med predsednikom države Basescujem in premierom Tariceanujem. Slednji je lani poskušal odstaviti predsednika, ker naj bi ta prekoračil svoja pooblastila in se poskušal vmešati v pravosodje in delo vlade.

Referendum maja 2007, ki ga je predlagala vlada, na njem pa so odločali o usodi takrat začasno odstavljenega predsednika države, je neslavno propadel in priljubljenemu Basescuju samo še okrepil podporo med ljudmi.

Basescu je še vedno najbolj priljubljen politik v državi Basescu tako ostaja najbolj priljubljen politik v državi. Velja za zagrizenega reformista, borca proti korupciji in antikomunista, ki si je za glavni cilj zadal izkoreninjenje korupcije in nekdanje komunistične elite, zaradi česar je v nenehnem sporu s Tariceanujem in njegovo vlado.

Proti 200 politikom potekajo preiskave zaradi korupcije Po podatkih nevladnih romunskih organizacij proti več kot 200 romunskim politikom, ki se ponovno potegujejo za vstop v parlament, potekajo preiskave zaradi korupcije. Tudi EU, njena članica je Romunija postala leta 2007, je državo vedno znova opozarjala na problem razširjene korupcije.