Torek, 22. 2. 2022, 7.34
2 leti, 10 mesecev
Šef Nata: Vse kaže, da Rusija načrtuje obsežen napad na Ukrajino #video
"Vse kaže, da Rusija še naprej načrtuje obsežen napad na Ukrajino," je dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Ruski svet federacije je medtem že odobril napotitev ruske vojske v regijo Donbas, ki združuje novonastali separatistični regiji Doneck in Lugansk. ZDA uvajajo nove sankcije, ki bodo daljnosežnejše od tistih leta 2014, ko si je Rusija prisvojila ukrajinski polotok Krim. Nemčija je ustavila projekt plinovoda Severni tok 2, Evropska unija pa je že sprejela sveženj sankcij proti Rusiji, ki vključuje tudi banke, dostop do finančnih trgov in trgovinske ukrepe. Rusiji so uradno hrbet obrnile tudi Kitajska, Madžarska in Turčija. Invazijo v Ukrajino uradno podpira le Sirija.
21.20 Biden naznanil nove sankcije proti Rusiji
19.19 EU s soglasnim dogovorom o svežnju sankcij proti Rusiji
17.51 Ukrajina pozvala Zahod k nabavi orožja
17.48 Ruski Svet Federacije odobril napotitev ruske vojske v Donbas
16.25 Moskva zatrjuje, da na vzhodu Ukrajine ni ruskih vojakov
15.18 Združeno kraljestvo s sankcijami proti petim ruskim bankam in trem oligarhom
14.16 Putin: Rusija ne načrtuje obnovitve imperija
13.43 Evropska unija napovedala sankcije
13.28 Ukrajina razmišlja o prekinitvi diplomatskih stikov z Rusijo
12.12 Ruska duma ratificirala priznanje neodvisnih republik
11.23 Orban obsodil invazijo
Pregled dnevnega dogajanja
Kaj se dogaja na vzhodu Ukrajine? -> Klikni tukaj
Odzivi mednarodne javnosti na rusko invazijo -> Klikni tukaj
Kaj pravijo Rusi? -> Klikni tukaj
Kaj pravijo v Ukrajini? -> Klikni tukaj
17.48 Ruski Svet federacije odobril napotitev ruske vojske v Donbas
Zgornji dom ruskega parlamenta je danes predsedniku Vladimirju Putinu odobril napotitev ruske vojske zunaj države za podporo separatistom v Ukrajini. Odločitev je podprlo skupno 153 ruskih svetnikov, proti ni bil nihče.
Madžarska bo na mejo z Ukrajino poslala vojsko
Madžarska bo zaradi stopnjevanja napetosti med Rusijo in Ukrajino na ukrajinsko mejo poslala vojsko, je danes sporočil madžarski obrambni minister Tibor Benko. Madžarski vojaki na meji se morajo pripraviti na prihod beguncev in poskrbeti za druge humanitarne naloge, je dejal, poroča madžarska tiskovna agencija Mti.
Kot je dejal po seji odbora za nacionalno varnost, mu je premier Viktor Orban naročil, naj vojsko zadolži za preprečevanje morebitnih oboroženih vdorov na madžarsko ozemlje.
Razmere v Ukrajini se lahko zaostrijo in prizadenejo Kijev in Zakarpatje na zahodu države, zato se morajo madžarski vojaki na meji pripraviti tudi na prihod beguncev in poskrbeti za druge humanitarne naloge, je pojasnil.
Podrobnosti o tem, koliko vojakov bo napotenih v vzhodno regijo, ni navedel.
11.11 Z vzhoda Ukrajine poročajo o novih incidentih
Medtem ko je Rusija v ponedeljek zvečer priznala neodvisnost Ljudskih republik Doneck in Lugansk, se nasilje na vzhodu Ukrajine zaostruje. V preteklih 24 urah sta bila po navedbah Kijeva tam ubita najmanj dva ukrajinska vojaka, še okoli 20 je bilo ranjenih. Proruski separatisti med drugim poročajo o novem krvavem napadu ukrajinskih saboterjev.
Ukrajinska vojska je po navedbah tamkajšnjih medijev objavila, da je v zadnjih 24 urah na tako imenovani kontaktni črti zabeležila kar 84 kršitev prekinitve ognja. S težkim topništvom naj bi obstreljevali okoli 40 naselij vzdolž frontne linije. O zadnjih žrtvah med ukrajinskimi vojaki je vojska poudarila, da jih toliko kot v zadnjih 24 urah letos še ni bilo.
V spodnjem videoposnetku si lahko ogledate prihod ruske vojske v Doneck in Lugansk.
V spodnjem videoposnetku si lahko ogledate veselje domačinov v Donecku in Lugansku po sporočilu Moskve, da bo priznala neodvisnost obeh ljudskih republik.
Separatisti in saboterji
Ruski mediji, med drugim tiskovna agencija Tass, medtem poudarjajo navedbe predstavnikov oblasti v Donecku, da so ukrajinski saboterji danes zjutraj na avtocesti Doneck−Gorlovka aktivirali bombo, pri čemer so bili ubiti trije civilisti. Separatisti so tudi v preteklih dneh poročali o krvavih napadih, za katerimi po njihovih trditvah stojijo ukrajinski saboterji, diverzanti oziroma infiltratorji, kot jih imenujejo.
Nedaleč od prizorišča eksplozije naj bi bila pozneje tarča obstreljevanja z granatami skupina tujih novinarjev, natančneje ruski, italijanski in ameriški, poroča Tass in dodaja, da nihče ni bil ranjen.
Oblasti v Lugansku in Donecku medtem ukrajinski vojski očitajo, da je v ponedeljek in ponoči nadaljevala številne kršitve premirja oziroma obstreljevanje naselij s topništvom, raketometi, različnimi metalci granat in lahkim orožjem. Kot trdijo, gre za natančno usmerjene napade, ne zgolj za naključno obstreljevanje.
Moskva trdi: Več deset tisoč ljudi beži v Rusijo
Stalni predstavnik Rusije pri Združenih narodih Vasilij Nebenzija je ponoči na zasedanju Varnostnega sveta ZN zatrdil, da ima Kijev ob kontaktni črti že okoli 120 tisoč svojih vojakov. Po navedbah separatistov se nameščanje sil in opreme nadaljuje, med drugim naj bi prihajali plačanci Kijeva in pripadniki ultranacionalističnega in skrajno desnega gibanja Desni sektor.
Po navedbah Moskve se zaradi nasilja nadaljuje množičen beg ljudi iz Donecka in Luganska. Po podatkih ruske obveščevalne službe FSB je samo v zadnjih 24 urah mejne kontrolne točke na območju ruske regije Rostov prečkalo več kot 20 tisoč ljudi, še dobrih 11 tisoč ljudi pa se je zateklo v druge regije ob meji. Skupno naj bi bilo v Rusiji že okoli 90 tisoč beguncev z območja Donbasa, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Biden naznanil nove sankcije proti Rusiji
Predsednik ZDA Joe Biden je v današnjem nagovoru iz Bele hiše sporočil, da ZDA v odgovor na zaostrovanje razmer na vzhodu Ukrajine zaradi dejanj Rusije uvajajo nove sankcije, ki bodo daljnosežnejše od tistih leta 2014, ko si je Rusija prisvojila ukrajinski polotok Krim. Med drugim je naznanil blokado dostopa Rusije do zahodnih finančnih trgov.
Biden je napovedal sankcije proti dvema ruskima finančnima ustanovama oziroma bankama ter sankcije na ruski državni dolg. Slednje pomeni blokado ruskega dostopa do mednarodnih finančnih trgov in to, da Rusija ne bo več mogla izdajati oziroma financirati svojega dolga. Sankcije bodo ZDA uvedle tudi proti pripadnikom ruske elite in njihovim družinam.
Biden pri tem ni omenil, ali bodo sankcije uvedli tudi proti Putinu. "Kot sem obljubil, plinovod Severni tok 2 ne gre naprej," je še dejal predsednik ZDA. Dodal je, da imajo ZDA pripravljenih še več ukrepov.
Rusko priznanje neodvisnosti republik Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine je Biden označil za "brezobzirno kršitev mednarodnega prava".
19.19 EU s soglasnim dogovorom o svežnju sankcij proti Rusiji
Članice EU so danes dosegle soglasen dogovor o sprejetju svežnja sankcij proti Rusiji. Ta sveženj bo močno bolel Rusijo, je ob naznanilu dogovora v Parizu poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Sveženj vključuje sankcije za posameznike, tudi ruske poslance, in pravne osebe, ki spodkopavajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, nanašajo se na gospodarske odnose med Luganskom in Doneckom ter EU ter na zmožnost dostopa ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov, je povzel Borrell po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU v Parizu.
Putina po Borrellovih besedah ni na kazenskem seznamu. Vselej je vprašanje, kako stopnjevati odziv, vselej je treba premisliti o pravem ravnotežju in potrebi po rezervi, je pojasnil.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozdravila odločitev o sankcijah in napovedala, da se bodo hitro dogovorili. Sankcije naj bi bile po neuradnih napovedih uveljavljene najpozneje v 48 urah.
Sankcije vključujejo tudi ruske banke, ki financirajo rusko vojsko in prispevajo k destabilizaciji. Poleg tega se prepoveduje trgovina med Luganskom in Doneckom ter EU kot v primeru Krima po njegovi priključitvi Rusiji leta 2014, je povedala predsednica komisije. Sankcije po njenih besedah tudi omejujejo zmožnost dostopa ruskih oblasti na evropske kapitalske in finančne trge.
15.18 Združeno kraljestvo s sankcijami proti petim ruskim bankam in trem oligarhom
Na priznanje neodvisnosti ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk se je danes z gospodarskimi sankcijami odzvalo tudi Združeno kraljestvo. Kot je sporočil britanski premier Boris Johnson, v Londonu sankcije uvajajo proti petim ruskim bankam in trem ruskim oligarhom.
Gre za prvi sveženj sankcij v odgovor na dejanja Kremlja v Ukrajini, pripravljene pa so že nove, ki so jih v Londonu pripravljeni sprožiti v primeru nove vojaške eskalacije Rusije, je zatrdil Johnson.
Združeno kraljestvo sankcije uvaja proti petim bankam: Rossija Bank, IS Bank, General Bank, PSB in Black Sea Bank. Poleg tega jih uvaja proti proti trem fizičnim osebam, Genadiju Timčenku, Igorju Rotenbergu in Borisu Rotenbergu.
Sankcije, ki jih je Johnson danes predstavil v britanskem parlamentu, vključujejo zamrznitev premoženja v Združenem kraljestvu, prepoved potovanja v državo ter prepoved poslovanja na Otoku.
Nevladna organizacija Transparency International ocenjuje vrednost nepremičnin, ki so v Združenem kraljestvu v lasti ruskih državljanov, obtoženih korupcije ali povezav s Kremljem, na 1,5 milijarde funtov (1,8 milijarde evrov). Približno dve tretjini tega premoženja sta sicer v davčnih oazah v britanskih odvisnih ozemljih, kot so na primer Britanski Deviški otoki in otok Man, poroča AFP.
13.58 Scholz: Nemčija začasno ustavlja projekt Severni tok 2
Nemški kancler Olaf Scholz je sporočil, da Nemčija začasno ustavlja projekt plinovoda Severni tok 2 z Rusijo v odgovor na rusko priznanje separatističnih regij Doneck in Lugansk. Scholz je po poročanju tujih tiskovnih agencij zaprosil za začasno ustavitev postopka pregleda za plinovod s strani nemškega regulatorja.
Scholz je dejal, da je zaprosil ministrstvo za gospodarstvo, naj umakne obstoječe poročilo o analizi zanesljivosti oskrbe pri nemški zvezni agenciji za omrežja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"To se sicer sliši tehnično, vendar je to nujen administrativni korak, da plinovoda zdaj ni mogoče certificirati," je povedal Scholz in poudaril, da brez tega certifikata Severni tok 2 ne more začeti obratovati.
13.43 V predlogu prvega svežnja sankcij EU proti Rusiji tudi banke, dostop do finančnih trgov in trgovinski ukrepi
V predlogu prvega svežnja sankcij EU proti Rusiji so poleg ukrepov proti odgovornim za ta korak tudi ukrepi proti bankam, ki financirajo rusko vojsko, glede dostopa ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov ter trgovinski ukrepi proti omenjenima regijama, so sporočili iz institucij EU.
Sveženj vključuje predloge za štiri vrste ukrepov: proti vpletenim v nezakonito odločitev o priznanju, proti bankam, ki financirajo ruske vojaške in druge operacije na omenjenih ozemljih, glede dostopa ruskih oblasti do evropskih kapitalskih in finančnih trgov in storitev ter trgovinski ukrepi proti separatističnima regijama, ki naj bi zagotovili, da odgovorni jasno občutijo gospodarske posledice nezakonitih in agresivnih dejanj.
Poleg tega je EU pripravila tudi dodatne ukrepe, ki jih lahko sprejme v poznejši fazi, če bo to terjal razvoj dogodkov, sta še poudarila predsednika v skupni izjavi. V njej sta tudi znova izrazila solidarnost z Ukrajino ter podporo njeni suverenosti in ozemeljski celovitosti.
11.23 Orban: Madžarska deli stališče EU o sporu med Ukrajino in Rusijo
Predsednik madžarske vlade Viktor Orban se je danes pogovarjal s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in povedal, da se Madžarska strinja s stališčem Evropske unije glede konflikta med Ukrajino in Rusijo, je sporočil tiskovni predstavnik predsednika vlade.
Medtem je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto danes zjutraj dejal, da "moramo upati na diplomatsko rešitev", poroča madžarska tiskovna agencija MTI.
Po ponedeljkovih odločitvah Kremlja je Bruselj pospešil priprave na uvedbo sankcij proti Rusiji, je Szijjarto zapisal na Facebooku. Po njegovih besedah potekajo pogovori o nadaljnjih korakih.
"Madžarska pri tem vprašanju nikoli ni prekinila sodelovanja z EU. Hkrati pa ne smemo izgubiti upanja na diplomatsko rešitev," je še sporočil Szijjarto.
7.58 Ameriške sankcije
Biden je kmalu za tem, ko je Putin priznal neodvisnost separatističnih ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk, uvedel sankcije proti vsem, ki bodo tam opravljali kakršnekoli transakcije.
Sankcije je že napovedala tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki, ki je razložila, da gre za ločene sankcije od tistih, ki bodo uvedene, če bo Rusija nadaljevala oboroženo agresijo proti Ukrajini.
I have signed an Executive Order to deny Russia the chance to profit from its blatant violations of international law. We are continuing to closely consult with Allies and partners, including Ukraine, on next steps. pic.twitter.com/ZS81ivAPgs
— President Biden (@POTUS) February 22, 2022
Bidnove sankcije sicer prepovedujejo nove investicije v separatističnih regijah, prepoved uvoza v ZDA iz omenjenih regij kakor tudi izvoza iz ZDA, prepoved vseh vrst finančnih transakcij in zamrznitev premoženja omenjenih regij in posameznikov iz omenjenih regij v ZDA, kot bo določilo ministrstvo za finance ZDA. Uvaja se tudi prepoved vstopa v ZDA osebam, ki jih bosta izbrala State Department in ministrstvo za domovinsko varnost.
5.14 Ruse zapustila tudi Kitajska
Večina članic Varnostnega sveta ZN je na sinočnji izredni seji obsodila rusko priznanje separatističnih ukrajinskih pokrajin Lugansk in Doneck, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je seji predsedoval, pa je ostal osamljen v utemeljevanju potez Moskve.
Ruske odločitve ni podprla niti Kitajska, generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa jo je že pred zasedanjem Varnostnega sveta ZN označil za kršitev Ustanovne listine ZN.
Namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je članicam Varnostnega sveta ZN povedala, da je tveganje velikega spopada resno in ga je treba za vsako ceno preprečiti. ZN obžalujejo rusko odločitev o napotitvi vojaških enot na vzhod Ukrajine in izražajo globoko zaskrbljenost nad poročili o civilnih žrtvah, napadih na civilno infrastrukturo in okrepitvi bombardiranja.
Slovenski premier Janez Janša se je pridružil obsodbam ruskega priznanja neodvisnosti ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk. Zavzel se je za to, da Evropska unija Ukrajini ponudi perspektivo polnopravnega članstva.
"Rusko priznanje dveh separatističnih ozemelj v Ukrajini je očitno kršenje mednarodnega prava ter dogovorov iz Budimpešte in Minska. Slovenija obsoja to nezakonito dejanje. EU mora Ukrajini ponuditi perspektivo polnopravnega članstva," je na Twitterju ponoči zapisal Janša.
The 🇷🇺 recognition of the two separatist territories in 🇺🇦 is a blatant violation of international law, the #Budapest and #Minsk agreements. 🇸🇮 condemns this illegal move. #EU has to offer 🇺🇦 a full membership perspective. @ZelenskyyUa @Denys_Shmyhal #StayWithUkraine
— Janez Janša (@JJansaSDS) February 21, 2022
13.31 Erdogan obsodil rusko priznanje Luganska in Donecka
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes kot nesprejemljivo obsodil rusko priznanje samooklicanih proruskih republik Lugansk in Doneck. Vpletene je pozval k zdravemu razumu in delovanju v skladu z mednarodnim pravom. Sirski režim je kot eden od redkih podprl Moskvo, Iran pa je za zaostrovanje obtožil Nato in predvsem ZDA.
Erdogan, ki ima prijateljske odnose tako z Moskvo kot Kijevom, je za zmanjšanje napetosti želel organizirati tristranski vrh v Turčiji z ruskim in ukrajinskim predsednikom. S tem namenom je v začetku meseca obiskal Kijev, kjer mu je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrazil naklonjenost za pripravo vrha. Putin se na pobudo še ni odzval in Erdogan je še pretekli teden izrazil upanje, da bo vrhu naklonjen in da ga bodo lahko organizirali.
7:41 OVSE obsodil rusko priznanje Donecka in Luganska
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je ostro obsodila rusko priznanje samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk. Moskvo je pozvala, naj prekliče svojo odločitev.
"Ta korak pomeni kršenje mednarodnega prava in temeljnih načel OVSE ter je v nasprotju z dogovoroma iz Minska," so v skupni izjavi zapisali generalna sekretarka OVSE Helga Schmid, predsedujoči OVSE poljski zunanji minister Zbigniew Rau, in generalni sekretar parlamentarne skupščine OVSE Roberto Montella.
16.25 Moskva zatrjuje, da na vzhodu Ukrajine ni ruskih vojakov
Rusija "za zdaj" ne namerava poslati vojakov na vzhod Ukrajine, vendar bo to storila v primeru "grožnje", je danes poudaril namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko. Po informacijah tako Moskve kot separatistov v Donecku danes na konfliktnem območju na vzhodu Ukrajine ni bilo ruskih vojakov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Potem ko je ruski parlament danes ratificiral dogovora o sodelovanju Moskve s separatističnima samooklicanima republikama Doneck in Lugansk, je Rudenko pojasnil, da dogovora sicer vključujeta zagotavljanje "vojaške pomoči". Vendar je poudaril, da se treba izogibati "špekulacijam" o napotitvi vojakov.
"Za zdaj nihče ne namerava ničesar nikamor pošiljati. Če bo grožnja, bomo pomagali v skladu z ratificiranimi pogodbami," je dodal.
Tako kot Moskva tudi separatisti v Donecku zatrjujejo, da danes na vzhodu Ukrajine ni bilo ruskih vojakov.
"Želimo se zanesti na lastne moči," je na ruski državni televiziji dejal vodja samooklicane Ljudske republike Doneck Denis Pušilin in dodal, da poteka mobilizacija moških v regiji.
Kot je opozoril, z ukrajinske strani še vedno poteka obstreljevanje, zato bodo ljudi v Rusiji še naprej reševali na varno.
14.16 Putin: Rusija ne načrtuje obnovitve imperija
Putin je danes zatrdil, da kljub napetostim v odnosih z Zahodom zaradi Ukrajine njegova država ne bo prekinila dobav plina. Dejal pa je tudi, da ne načrtuje obnovitve ruskega imperija. V Moskvi še pravijo, da so naklonjeni vsem diplomatskim stikom.
"Rusija bo še naprej zagotavljala nemoteno dobavo surovin, vključno z utekočinjenim plinom, na svetovne trge," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zatrdil Putin na srečanju držav izvoznic plina.
Po srečanju z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom pa je Putin zatrdil, da njegov cilj ni obnovitev ruskega cesarstva. "Vedeli smo, da bodo špekulacije, da želi Rusija obnoviti imperij. To nima zvez z realnostjo," je dejal.
Po njegovih besedah Moskva priznava novo geopolitično realnost po razpadu Sovjetske zveze ter sodeluje "z vsemi neodvisnimi državami na posovjetskem prostoru". Vendar je Ukrajina po njegovih besedah izjema, češ da jo "tretje države izkoriščajo za grožnje proti Rusiji".
12.12 Ruska duma ratificirala priznanje neodvisnih republik Doneck in Lugansk
Spodnji dom ruskega parlamenta je danes pričakovano ratificiral priznanje samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine kot neodvisnih držav. Poslanci so pogodbi, ki ju je Putin v ponedeljek podpisal z voditeljema obeh republik, podprli soglasno in z aplavzom.
Tudi parlamenta samooklicanih republik sta pred tem na izrednih sejah soglasno in z ovacijami potrdila omenjeni pogodbi o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči z Rusijo. Dokumenta sta nato podpisala predsednika obeh območij, Denis Pušilin v Donecku in Leonid Pašečnik v Lugansku, s čimer sta postala zakon.
8:30 Moskva še vedno pripravljena na pogovore z Blinknom o Ukrajini
Moskva je danes sporočila, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov še vedno pripravljen na pogovore z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom, potem ko je Putin ukazal vstop vojske v samooklicani republiki. "Vedno smo naklonjeni diplomaciji," je poudarila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
"Tudi v najtežjih časih smo povedali, da smo pripravljeni na pogajalski proces," je na vprašanje, ali odločitev o priznanju samooklicanih republik vpliva na načrte za srečanje zunanjih ministrov Rusije in ZDA. "Naše stališče ostaja nespremenjeno. Pripravljeni smo na pogajanja," je še enkrat poudarila Zaharova.
0:39 Rusi bodo gradili vojaška oporišča
Rusija namerava v separatističnih pokrajinah Doneck in Lugansk graditi svoja vojaška oporišča, piše v "sporazumih o prijateljstvu", ki sta bila sklenjena ob ruskem priznanju teh pokrajin kot samostojnih republik. Ruska vojska naj bi skrbela tudi za varnost njunih meja. Sporazumi pa so sklenjeni za najmanj deset let.
Vsebino obeh sporazumov je na svojih spletnih straneh objavil spodnji dom ruskega parlamenta.
Kaj pomeni skupno varovanje meja in katere bodo meje, ki naj bi jih varovali, za zdaj ni povsem jasno. Analitiki pa že opozarjajo, da sta formalno regiji Doneck in Lugansk precej večji od ozemlja, ki ga od začetka vstaje leta 2014 nadzorujejo separatistični uporniki.
17.51 Ukrajina pozvala Zahod k dobavi orožja
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je danes pred pogovorom z ameriškim državnim sekretarjem Blinknom pozval Zahod k okrepljeni dobavi orožja Ukrajini, s čimer bi ji po njegovih besedah pomagal zoperstaviti se Rusiji.
"Davi sem poslal pismo britanskemu zunanjemu ministru, v katerem sem prosil za dodatno orožje za obrambo Ukrajine. Z istim vprašanjem se bom danes obrnil na svoje sogovornike v ZDA," je napovedal.
"Naše najboljše jamstvo bosta naša diplomacija in orožje. Mobilizirali bomo ves svet, da dobimo vse, kar potrebujemo, za okrepitev naše obrambe."
Ukrajinski zunanji minister je tudi dejal, da je pozval države članice Evropske unije, naj njegovi državi obljubijo članstvo v povezavi kot odgovor na poskuse Rusije, da bi izolirala Ukrajino.
"Pozval sem EU, naj opusti obotavljanje, zadržanost in skepticizem, ki obstaja v evropskih prestolnicah, in Ukrajini obljubi članstvu v EU. Ta čas je napočil," je še dejal Kuleba.
"Najboljša strateška odločitev, ki jo lahko Evropa sprejme zdaj, je, da, dobesedno, vzame Ukrajino vase," je še dejal.
13.28 Ukrajina razmišlja o prekinitvi diplomatskih stikov z Rusijo
Ukrajina je danes na posvetovanja v domovino poklicala vodjo svojega predstavništva v Moskvi, odpravnika poslov Vasila Pokotila. Ukrajinski predsednik Zelenski je pred tem na novinarski konferenci dejal, da razmišljajo o prekinitvi diplomatskih odnosov z Rusijo.
Zelenski je Rusijo obtožil, da "s tem ustvarja pravno podlago za nadaljnjo vojaško agresijo proti Ukrajini in s tem krši vse možne mednarodne obveznosti".
"Dobil sem zahtevo zunanjega ministrstva za preučitev predloga o prekinitvi diplomatskih odnosov med Ukrajino in Rusijo," je dejal Zelenski in napovedal, da bo zadevo takoj preučil.
4.10 Ukrajinski predsednik Zelenski pričakuje jasno podporo partnerskih držav
Zelenski je po ruski odločitvi o priznanju separatističnih republik Doneck in Lugansk dejal, da Ukrajina pričakuje jasno in učinkovito podporo partnerskih držav.
"Zdaj bo postalo jasno, kdo je naš pravi prijatelj in partner ter kdo želi Rusijo prestrašiti le z besedami. Priznanje neodvisnosti okupiranih območij Donecka in Luganska lahko pomeni enostranski umik iz sporazuma iz Minska," je dejal Zelenski v nagovoru Ukrajincem zgodaj davi.
Zelenski je dejal, da se Ukrajina ne bo odzvala na provokacije, vendar pa se ne bo odpovedala svojemu ozemlju, čeprav sanja le o miru. "Zvesti smo mirni in diplomatski poti, ki ji bomo sledili," je dejal.
220