Sreda,
20. 12. 2023,
11.32

Osveženo pred

12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,39

Natisni članek

Natisni članek

Vojna v Ukrajini Vladimir Putin Rusija Ukrajina

Sreda, 20. 12. 2023, 11.32

12 mesecev

Putin poziva k ostremu odzivu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,39
Vladimir Putin, Soči | Foto Reuters

Foto: Reuters

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da je treba preprečiti vse poskuse tujih obveščevalnih služb, ki želijo s pomočjo Ukrajine destabilizirati politične in družbene razmere v Rusiji. Opozoril je, da Ukrajina uporablja teroristične metode, in pozval k ostremu odzivu na ravnanja tujih obveščevalnih služb, ki Ukrajino podpirajo.

Pregled pomembnejših dogodkov dneva
12.31 Sodišče EU zavrnilo tožbo Abramoviča zaradi uvrstitve na seznam sankcioniranih EU
10.54 Putin pozval k ostremu odzivu na tuje poskuse destabilizacije Rusije
10.00 ZDA do konca leta brez potrditve nove pomoči za Ukrajino
8.42 V novem ruskem obstreljevanju mest v Ukrajini več ranjenih

12.31 Sodišče EU zavrnilo tožbo Abramoviča zaradi uvrstitve na seznam sankcioniranih EU

Splošno sodišče EU je danes zavrnilo tožbo ruskega oligarha Romana Abramoviča proti Svetu EU zaradi uvrstitve na seznam sankcioniranih po ruskem napadu na Ukrajino. Sporočilo je, da Svet EU ni storil napake pri svoji presoji, in ocenilo, da sankcioniranje oligarha ne predstavlja neupravičene omejitve njegovih temeljnih pravic.

Abramovič je poslovnež z ruskim, izraelskim in portugalskim državljanstvom ter glavni delničar družbe Evraz, ki je ena od pomembnejših ruskih skupin na področju jeklarstva in rudnikov. Po začetku ruske invazije na Ukrajino je Svet EU zamrznil sredstva in prepovedal vstop v EU poslovnežem, ki opravljajo dejavnosti v gospodarskih sektorjih, ki Moskvi zagotavljajo znaten vir prihodkov.

Ruski oligarh je pred Splošnim sodiščem EU izpodbijal svojo uvrstitev na seznam sankcioniranih. Zahteval je tudi odškodnino za škodo, povzročeno njegovemu ugledu, ki jo je ocenil na en milijon evrov. Splošno sodišče pa je tožbo zavrnilo in zatrdilo, da Svet EU ni storil napake pri svoji presoji.

Ob tem je sodišče poudarilo, da uvrstitev Abramoviča na seznam sankcioniranih ne pomeni neupravičene in nesorazmerne omejitve njegovih temeljnih pravic, med katerimi so zlasti pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svoboda gospodarske pobude in prosto gibanje.

Pravo EU določa možnost, da se dovoli uporaba zamrznjenih sredstev za nujne potrebe in izdaja posebnih dovoljenj za odmrznitev sredstev, je sporočilo sodišče.

Kar zadeva domnevno kršitev pravice Abramoviča kot portugalskega državljana in posledično državljana EU do prostega gibanja na njenem ozemlju, pa je sodišče njegovo argumentacijo o nesorazmernemu posegu v to svoboščino zavrnilo kot neutemeljeno. Zavrnilo je tudi njegov odškodninski zahtevek.

10.54 Putin pozval k ostremu odzivu na tuje poskuse destabilizacije Rusije

"Režim v Kijevu je ob neposredni podpori tujih obveščevalnih služb stopil na pot terorističnih metod, praktično državnega terorizma. Gre za sabotaže civilnih objektov, prometne in energetske infrastrukture ter napade na civiliste in predstavnike oblasti," je ruski predsednik Vladimir Putin dejal v videonagovoru ob dnevu delavcev ruskih varnostnih agencij.

"Aktivnejša prizadevanja so potrebna na ključnih področjih, kot so boj proti ekstremizmu in korupciji ter kibernetskim grožnjam. Varnostne službe nimajo lahke naloge. Vendar imajo vse možnosti, da zagotovijo varnost države, družbe in naših državljanov," je še dodal, piše na spletni strani Kremlja.

Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani je Moskva poročala o številnih sabotažah in napadih, ki jih pripisujejo Ukrajini. Sprožila je že na desetine preiskav domnevnih sabotaž, zlasti na objektih ključne infrastrukture in proizvodnih obratih.

10.00 ZDA do konca leta brez potrditve nove pomoči za Ukrajino

Ameriški senat do konca leta ne bo mogel odobriti nove pomoči Ukrajini v višini 61 milijard dolarjev, saj obe strani še naprej iščeta kompromis, sta v torek sporočila voditelja demokratov in republikancev v senatu Chuck Schumer in Mitch McConnell. V skupni izjavi sta izrazila upanje, da bodo o pomoči lahko glasovali v začetku prihodnjega leta.

"Medtem ko se pogajalci ukvarjajo z ostalimi vprašanji, upamo, da bodo njihova prizadevanja senatu omogočila hitro ukrepanje v začetku novega leta," sta po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila vodja senatne večine Schumer in vodja senatne manjšine McConnell.

"V času, ki je ostal v tem letu, bodo pogajalci senata in administracije še naprej delali v dobri veri za dokončanje svojega sporazuma," sta dodala v skupni izjavi.

Bela hiša opozarja, da bo do konca leta zmanjkalo sredstev za pomoč Ukrajini za obrambo pred rusko agresijo. Ameriški predsednik Joe Biden je zaprosil za 61 milijard dolarjev, vendar pa so senatni republikanci v začetku meseca blokirali sveženj izredne porabe zaradi sporov glede zavarovanja južne meje in priseljevanja.

Republikanski in demokratski pogajalci tako kljub pritiskom Bidna in pozivom njegovega ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega niso dosegli dogovora. To je še eno razočaranje za Zelenskega v letu, ki so ga zaznamovali neizpolnjena pričakovanja za večjo protiofenzivo, povečan pritisk Rusije na fronti in nezmožnost sprostitve pomoči v višini 50 milijard evrov s strani Evropske unije, poroča AFP.

8.42 V novem ruskem obstreljevanju mest v Ukrajini več ranjenih

Rusija je z droni ponoči znova obstreljevala več mest v Ukrajini, vključno s Kijevom in Harkovom. V Hersonu na jugu države je bilo pri tem ranjenih najmanj devet ljudi, od tega štirje otroci, so sporočile lokalne oblasti.

O stanju v Hersonu je poročal vodja mestne vojaške uprave Roman Mročko. Četverica ranjenih otrok je po njegovih besedah stara med dvema in 13 leti, tri od njih so skupaj z materjo zaradi poškodb odpeljali v bolnišnico.

Več dronov šahed iranske izdelave je ukrajinska zračna obramba sestrelila tudi, ko so leteli nad Kijev, je sporočil prvi mož tamkajšnje vojaške uprave Sergij Popko. Glede na prve ugotovitve sicer v prestolnici niso povzročili žrtev ali škode, je zapisal na Telegramu in dodal, je bil napad - že peti na Kijev v decembru - izveden s Črnega morja.

Župan Harkova, drugega največjega mesta v državi, je medtem sporočil, da sta v bližino stanovanjskih poslopij v mestu padli vsaj dve raketi tipa S-300. Izstreljeni naj bi bili iz ruske regije Belgorod, o žrtvah pa ni poročil.

Glede na navedbe ukrajinskih oblasti je ponoči nad državo skupno poletelo 19 dronov šahed, od katerih so jih 18 uničili nad Odeso, Hersonom, Dnipropetrovskom, Vinico, Hmeljnickim, Kijevom, Černigivom in Kirovogradom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Moskva v zadnjih tednih stopnjuje svoje nočne napade na ukrajinska mesta. Pri tem naj bi v določenih primerih glede na obtožbe ukrajinskih vojakov ruska vojska uporabila tudi določeno vrsto plina. Zlasti v regiji Zaporožje naj bi v njihove jarke z droni odvrgli jedek in vnetljiv plin.

Lahko bi šlo tudi za vrsto solzivca, s katerim naj bi želeli med vojaki povzročiti paniko pred samim obstreljevanjem, navedbe več vojakov in predstavnikov obveščevalnih služb navaja ameriški CNN.

Volodimir Zelenski
Novice Zelenski: Vojska želi mobilizirati do pol milijona Ukrajincev
Vladimir Putin
Novice Putin: To je to
Ukrajina, vojska, vojak, tank
Novice Ukrajinci na bojišču vse bolj prisiljeni v spremembo taktike