Predhodne volitve: dokaz demokratičnosti ZDA

V soboto bo v ZDA nov krog predhodnih predsedniških volitev, na katerih Američani odločajo, kdo bo jeseni odšel v bitko za naslednika zdajšnjega predsednika Baracka Obame. Po Iowi in New Hampshiru Donald Trump, Marco Rubio, Ted Cruz in trije drugi republikanski kandidati odhajajo po glasove v Južno Karolino, Hillary Clinton in Bernie Sanders iz demokratskega tabora pa v Nevado.

Prve republikanske predhodne volitve je dobil Cruz, na drugih je slavil Trump. Pri demokratih je Clintonovo v New Hampshiru presenetljivo premagal Sanders, ki se proglaša za demokratičnega socialista.

Zadnja Bloombergova anketa pred soočenjem v Južni Karolini na republikanski strani kaže prepričljivo prednost Trumpa pred Cruzom in Rubiem. Pri demokratih, ki prihajajo v Južno Karolino dober teden za tekmeci, je po Bloombergovi anketi v prednosti Hillary Clinton.

Neposredne volitve in debaterska srečanja

Strankarski kandidati na predhodnih volitvah po zveznih državah glasove zbirajo na dva načina: neposredno z glasovanjem (primaries, op. p.) in na tako imenovanih caucusih. To so zborovanja, nekakšni sveti, debaterska soočenja, kjer podporniki kandidatov po lokalnih sredinah soočajo stališča in tako zbirajo glasove.

Na primaries in caucusih pride do izraza ameriška raznolikost, kjer je sistem popolnoma decentraliziran in v veliki meri tudi nepregleden, komentira poznavalec ZDA in ameriške politike Bogomil Ferfila s FDV.

"Pri primaries gredo volivci samo volit. Pridejo in volijo. Razlika naproticaucusom je predvsem ta, da so te volitve odprte za člane stranke, za nečlane in tudi za volivce iz drugih držav. Medtem ko je pri caucus v ospredju debaterski izbor, kar pomeni bolj dolgotrajno sprejemanje odločitev po lokalnih enotah."

Večinski in proporcionalni sistem, delegati in superdelegati Naprimaries in caucuses se glasovi delijo po proporcionalnem ali večinskem sistemu, kateri velja, je odvisno od posamezne zvezne države in z volitvami povezane tradicije. Za razliko od večinskega sistema, kjer zmagovalec pobere vse, se glasovi pri proporcionalnem razpršijo med kandidate sorazmerno podpori, ki so jo ti prejeli.

Posebno vlogo pri glasovanju imajo superdelegati, ki lahko prosto izbirajo, koga od kandidatov bodo podprli. Superdelegate imenuje stranka, med njimi pa so zlasti kongresniki, senatorji in drugi predstavniki, ki zasedajo pomembne položaje v zveznih državah.

Primarne volitve po zveznih državah in na drugih ozemljih pod ameriško pristojnostjo trajajo od začetka februarja do sredine junija. Temu sledita strankarski konvenciji, na katerih se zberejo vsi delegatski glasovi. S tem stranki nominirata vsak svojega kandidata, ki ga bosta poslali v boj za Belo hišo. Republikanska konvencija se bo začela 18. julija v Clevelandu, demokratska teden dni pozneje v Filadelfiji.

Delegati sledijo volji ljudstva

Na republikanski konvenciji se med kandidate razdeli skupno 2.472 delegatskih glasov, norma za osvojitev nominacije pa je en glas nad polovico, 1.237 glasov. Demokratska konvencija ima 4.763 glasov delegatov in superdelegatov, vstop v tekmo za predsednika jih prinaša 2.382.

"Pri demokratih se zdaj dogaja, da strankarski veljaki podpirajo izključno Clintonovo, pri republikancih pa so superdelegati predvsem na strani Marca Rubia. Če bo ljudski glas pokazal, da bo izvoljen Donald Trump ali Bernie Sanders, bodo morali superdelegati to sprejeti in izvoliti tistega, ki je dobil največ glasov po posameznih državah. To velja ne glede na to, kako dobro posameznemu kandidatu kaže proti kandidatom nasprotne stranke," pravi Ferfila in dodaja, da elektorji morajo slediti volji ljudstva.

V začetku marca bo več ali manj odločeno

Ferfila v predhodnih volitvah vidi dokaz ameriške demokracije.

"New Hampshire in Iowa sta malce netipični ameriški državi, ki pa dajeta določen ton kampanji. Precej držav ozira po njima ter jima želi prevzeti primat v teh volitvah. Predhodne volitve se potem zgostijo, za Nevado in Južno Karolino je na vrsti deset južnih držav; takrat bo več ali manj vse že odločeno."

Gre za sočasne volitve v 13 državah in teritorijih, ki jih v ZDA imenujejo super torek. Tokrat bo super torek 1. marca. Na ta dan se bo med kandidate razdelila približno polovica vseh delegatskih glasov.

Sanders prehiteva s socializmom v ZDA Ferfila napoveduje, da bo nekaj dni po super torku že povsem jasno, kateri republikanski kandidati so ostali zadaj. Videli bomo tudi, kaj se bo zgodilo s Sandersovim socializmom.

"Mislim, da je ta za Ameriko nekoliko preuranjen, čeprav ga mladina nevarno podpira. A starejši so še vedno v večini, na jugu pa bodo Clintonovo podprli Latinskoameričani in temnopolte manjšine, kar bo pretehtalo. Njene strankarske in finančne povezave so za Sandersa premočne."

Trumpa zanima le zmaga, z njim bodo lahko manipulirali Drugače je pri republikancih, kjer je v igri šest kandidatov in je še vse odprto. Ferfila največ možnosti pripisuje Marcu Rubiu, kajti stranka ga najbolj podpira. Končna dilema bo očitno Trump – Rubio, dodaja.

"Če bosta na koncu ostala Trump in Clintonova, bo to soočenje dveh izključujočih, ekstremnih kandidatov. Trump se kot poslovnež zelo hitro uči, nastope je bistveno omilil in si nabral tudi dobre svetovalce. Tudi republikanska stranka ga je začela vedno bolj sprejemati, celo bolj kot Teda Cruza, ki je zadrt ideološki fanatik. Trumpu sta pomembna le zmaga in dejstvo, da postane predsednik. Republikanci vidijo, da bi se dalo z njim dokaj preprosto manipulirati."

Če bi se v sklepnem delu predsedniške tekme srečala Clintonova in Rubio, bi si upal reči, da bo zadnji zmagal, pravi Ferfila. "Je nekakšen čudežni deček republikanske politike, ki ima tudi nekaj karizme Billa Clintona."

Volitve novembra, v Belo hišo januarja prihodnje leto Predsedniška kandidata se bosta na uradnih soočenjih srečala trikrat, prvikrat 26. septembra. Američani bodo predsednika volili 8. novembra. Novoizvoljeni predsednik bo prisegel 20. januarja prihodnje leto.