Nedelja, 15. 9. 2019, 4.05
5 let, 2 meseca
Požar v Notre-Dame in onesnaženje s svincem: kaj so oblasti prikrile prebivalcem?
Ob aprilskem požaru v katedrali Notre-Dame so se iz te vili oblaki strupenega prahu, ki so vsebovali velike količine svinca. Okoliške površine, tudi šole, vrtci, javni parki so bili izpostavljeni alarmantnim vrednostim te težke kovine. Obsežna preiskava novinarjev New York Timesa kaže, da so oblasti, čeprav so bile o tveganju obveščene dva dni po požaru, to poskušale ljudem prikriti.
Aprila je svet obnemel: zagorela je znamenita pariška katedrala Notre-Dame, gotski spomenik, ki je ena od najbolj obleganih turističnih točk v Evropi.
Zadnje mesece pa bolj kot obnova katedrale, ki naj bi po zelo optimističnih napovedih francoskega predsednika Emmanuela Macrona trajala pet let, javnost razburjajo podatki o zdravstvenih tveganjih.
Že nekaj dni po požaru je francoska nevladna organizacija opozorila na sum onesnaženja s svincem, ki je bil večinoma prisoten v zgoreli strehi katedrale. Oblasti pred tem niso omenjale nevarnosti, čeprav informacije, razkrite v današnjem obsežnem članku New York Timesa kažejo, da so bile o tem obveščene v 48 urah po požaru.
Ljudje so bili lahko ob požaru kratkoročno izpostavljeni svincu predvsem z vdihavanjem in v določeni meri prek posedlega prahu. Zakaj je svinec nevaren?
V požaru v gosto naseljenem predelu Pariza se je iz gorečega gradbenega materiala sproščal svinec, ki se je v dimu dvigal v zrak. V takšni obliki so bili lahko ljudje izpostavljeni svincu predvsem z vdihavanjem in v določeni meri prek posedlega prahu. Šlo je za kratkotrajno izpostavljenost večji količini svinca, ki pa se nato sčasoma izloči iz telesa.
A svinec je toksična kovina in že kratkotrajna izpostavljenost ima lahko škodljive vplive na zdravje. Skupina z največjim tveganjem za zdravje so otroci do sedmega leta starosti. Svinec v krvi namreč vpliva na razvoj živčevja in lahko pri najmlajših povzroči nepopravljive okvare, ki se lahko kažejo v nižjem inteligenčnem kvocientu, težavah pri branju ali nagnjenosti k agresivnemu vedenju.
Dva dni po požaru opozorjeni na problematične vrednosti svinca
Ameriški časopis piše, da so oblasti potrebovale mesec dni, da so naredile prvo meritev vrednosti svinca v zemljini pri šoli blizu Notre-Dame. Kasneje so dodali še druga merilna mesta in na lokacijah v bližini vsaj 18 vrtcev in šol ugotovili presežne vrednosti. Kljub dogajanju in javni razpravi o tveganjih svinca so otroci v tednih po požaru nemoteno obiskovali šole in vrtce v okolici katedrale.
Po prvi meritvi v policijskem vrtcu blizu katedrale so tega zaprli, otroke preselili v drugi, bolj oddaljen vrtec, ki pa so ga pozneje zaradi presežnih vrednosti svinca prav tako zaprli. Za druge vrtce so izdali le priporočilo, naj očistijo površine okrog objekta.
Sredi maja so nato - brez javne najave - začeli izvajati meritve svinca v šolah. Ko so v začetku julija francoski novinarji pridobili in objavili prve neuradne rezultate, so starši in okoljevarstvene organizacije zahtevali pojasnila o tveganjih. Rezultati so namreč pri večih šolah pokazali alarmantne stopnje onesnaženja s svincem.
V začetku junija je tudi regionalna agencija za javno zdravje vse nosečnice in otroke iz centralne regije Ile de la Cite preventivno povabila, da jim izmerijo prisotnost svinca v krvi. Niso pa sledili predlogom, da bi bilo testiranje obvezno. Pred dnevi je agencija sporočila, da je bilo do zdaj testiranih okrog 400 otrok, pri čemer jih je imelo 8,5 odstotka presežno vrednost svinca v krvi.
Francozi oblastem (na fotografiji predsednik Emmanuel Macron) očitajo, da je v želji po čim hitrejši obnovi katedrale zanemarila zdravstvena tveganja.
Kaj očitajo oblastem?
Novinarji New York Timesa razkrivajo več skrb zbujajočih podatkov in tudi napak, ki naj bi jih francoski uradni organi zagrešili po požaru.
- Med požarom v gosto naseljenem delu Pariza se je v zrak dvigal dim z veliko vsebnostjo svinca, ki je na nekaterih točkah za 1.300-krat presegla predpisano referenčno količino (ki sicer ni obvezujoča, temveč zgolj informativna).
- Oblasti so imele že v 48 urah po požaru prve informacije uradnih institucij o tveganjih zaradi izpostavljenosti svincu, a tega niso sporočile javnosti.
- Na zdravstvena tveganja so opozarjali delovni inšpektorat, policija, najbolj obremenilne pa so z oznako "strogo zaupano" označene in tako javnosti nedostopne analize prisotnosti svinca, ki jih je izvedlo kulturno ministrstvo (to bedi nad obnovo katedrale).
- Analize so pokazale, da se je s svincem obremenjeni prah posedel na javnih površinah, kot so šole, vrtci, parki. Največje onesnaženje je v neposredni okolici katedrale, med najbolj obremenjenimi naj bi bili parki. Oblasti so potrebovale štiri mesece, da so očistile območje, pri čemer pa delavci niso bili ustrezno zaščiteni in so bili s tem izpostavljeni nevarnim količinam svinca.
- Na vplivnem območju požara živi šest tisoč otrok, mlajših od šest let. Ti so bili torej morda izpostavljeni tveganju vnosa svinca.
Kulturno ministrstvo je moralo julija zaradi izpostavljenosti svincu zapreti gradbišče katedrale. Na trgu pred katedralo, kamor so imeli dostop delavci in preiskovalci, so količine svinca za 1.300-krat presegale mejne vrednosti. New York Times razkriva, da so se oblasti močno upirale odločitvam inšpektorja, a je ta vztrajal in dosegel svoje. Avgusta so gradbišče znova odprli, po tem ko so izvedli naložene varnostne ukrepe.
Stroka se je razdelila
Skrb zbujajoče meritve in tudi kritike dela stroke so poleti vendarle pritegnile tudi pozornost širše javnosti. Civilna iniciativa na čelu s strokovnjakinjo za javno zdravje Annie Thebaud-Mony je opozarjala, da je neodzivnost oblasti nesprejemljiva.
Zaradi neodzivnosti je konec julija okoljevarstvena organizacija ovadila francosko vlado.
Nekateri uradniki in tudi strokovnjaki za svinec pa so na drugi strani svarili pred paranojo in opozorili, da bi lahko šlo za staro onesnaženje.
"Državo je bilo strah"
Mestne oblasti so na vprašanje, zakaj niso takoj po požaru naročile meritev, odgovorile, da so sledile ukazom regionalnih in državnih organov, s katerimi so si po požaru razdelili pristojnosti ukrepanja.
"Državo je bilo strah, da bo prestrašila ljudi," je za New York Times zdaj priznala Anne Souyris, pariška podžupanja za zdravstvo. "Mislili so, da bodo s tem, ko ne govorijo o grožnji svinca, zaščitili ljudi."
Pol leta po požaru še brez verodostojnih informacij
Občani tako pet mesecev po požaru opozarjajo na počasen odziv oblasti, slabo informiranje, zavajanje, ignoriranje opozoril pristojnih institucij, posledici pa sta strah in negotovost, ali so še vedno izpostavljeni tveganjem.
Medtem ko so se ta mesec državne šole odprle z zagotovilom oblasti, da ni več presežnih vrednosti svinca, so nekatere zasebne šole prav zaradi strahu pred onesnaženjem s svincem ostale zaprte.
3