Torek, 6. 2. 2024, 9.21
9 mesecev, 3 tedne
712. dan vojne v Ukrajini
Rusija ustavila uvoz banan in rož iz Ekvadorja
Rusija je danes začasno ustavila uvoz banan in rož iz Ekvadorja. Kot razlog je navedla, da so v pošiljkah našli škodljivce, vendar je odločitev sprejela po tem, ko je Ekvador dosegel dogovor z ZDA, v okviru katerega bo Ukrajina dobila sovjetsko vojaško opremo te južnoameriške države.
20.56 Nemški obrambni minister opozarja: Putin bi lahko uporabil ves Balkan
20.49 Ukrajina podaljšuje mobilizacijo. Moški med 18. in 60. letom starosti ne smejo iz države
20.42 Gruzija zasegla tovornjak, poln razstreliva. "Ukrajina hoče razširiti vojno k nam"
11.05 Rusija ustavila uvoz banan in rož iz Ekvadorja
10.20 V ruskih napadih v Ukrajini dve smrtni žrtvi in več ranjenih
9.20 Svet EU in parlament z dogovorom o finančnem instrumentu za Ukrajino
20.56 Nemški obrambni minister opozarja: Putin bi lahko uporabil ves Balkan
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je v Sarajevu opozoril na nevarnost morebitnega vpliva Rusije na Zahodnem Balkanu in ob tem dejal, da vlada v Berlinu podpira ambicije držav te regije po članstvu v EU, če bodo izpolnile zastavljene pogoje. Pistorius je bil na delovnem obisku v Sarajevu, kjer se je ločeno srečal s članoma predsedstva BiH, obrambnim ministrom te države Zukanom Helezom in visokim predstavnikom Christianom Schmidtom.
Po srečanju z ministrom za obrambo BiH je novinarjem dejal, da je Nemčiji zelo mar za stabilnost BiH, zato ji želi zagotoviti vse vrste podpore, tudi morebitno članstvo v Evropski uniji, a evropska pot države je, kot je poudaril, tako kot vseh drugih držav Zahodnega Balkana odvisna od izpolnjevanja jasno postavljenih pogojev. "Tako bo ostalo, ker tako mora biti," je dejal Pistorius in poudaril, da "ni mogoče sedeti na dveh stolih", torej mora biti vsem jasno, da morajo biti predpogoji za članstvo izpolnjeni.
Nemčija je med državami, ki so doslej izrecno nasprotovale začetku pristopnih pogajanj EU z Bosno in Hercegovino, dokler tamkajšnje oblasti ne pokažejo, da so pripravljene izvesti potrebne reforme. Obrambni minister BiH Helez je dejal, da je prepričan, da lahko sedanja vladajoča koalicija to dokaže do konca februarja. Meni, da ima Bosna in Hercegovina enkratno priložnost, ki je ne bi smeli zamuditi.
Pistorius in Helez sta potrdila, da enako gledata na problem odcepitvenih groženj politikov bosanskih Srbov. "S partnerji to spremljamo in Bosna in Hercegovina ne bo nikoli dovolila, da se katerikoli njen del odcepi," je dejal Helez, medtem ko je nemški obrambni minister izpostavil, da ima EUFOR zmogljivost in mandat za soočanje z morebitnimi krizami, vključno s tistimi, ki izhajajo iz secesionističnih groženj. Pistorius je še dejal, da želi Nemčija podpreti stabilnost BiH, ker se zaveda, da bi lahko Rusija to državo, pa tudi ves Balkan uporabila kot poligon za destabilizacijo Zahoda.
Agresivna akcija Rusije je doslej naletela na jasen odziv Zahoda in tako bo tudi v prihodnje, je dejal Pistorius in potrdil, da bo Nemčija Ukrajini letos še naprej dobavljala tanke Leopard, kar je obljubila.
20.49 Ukrajina podaljšuje mobilizacijo. Moški med 18. in 60. letom starosti ne smejo iz države
Ukrajinski parlament je danes sprejel odločitev o podaljšanju izrednih razmer in mobilizacije, ki so jih uvedli po ruski invaziji, za dodatnih 90 dni oziroma do sredine maja.
Po navedbah več poslancev je dvotretjinska večina glasovala za oba zakona, ki ju je predstavil predsednik Volodimir Zelenski. Prekinjena je bila tudi izvedba rednih parlamentarnih in predsedniških volitev.
Ukrajina se že skoraj dve leti brani pred rusko invazijo, izredne razmere pa dajejo prednost vojski in vojaški vladi. Moški, stari od 18 do 60 let, ki so primerni za služenje vojaškega roka, lahko zapustijo državo le izjemoma.
20.42 Gruzija zasegla tovornjak, poln razstreliva. "Ukrajina hoče razširiti vojno k nam"
Gruzijski premier je danes obtožil Ukrajino, da poskuša razširiti vojno na njegovo državo, potem ko so oblasti zasegle tovornjak, poln eksploziva, na poti v Rusijo. Gruzijska varnostna služba je včeraj zasegla nezakonito pošiljko razstreliva, ki naj bi šlo v rusko mesto Voronež, skrito v avtomobilskih akumulatorjih. Tovor je prispel po kopnem iz Ukrajine prek Romunije, Bolgarije in Turčije.
Incident spominja na eksplozijo na Krimskem mostu oktobra 2022, za katero Moskva krivi Kijev. Tovornjak, poslan iz Ukrajine, je nato eksplodiral na mostu, potem ko je po dolgi poti skozi tretje države prispel na okupirani polotok.
"To še enkrat potrjuje tisto, kar načeloma celo visoki predstavniki ukrajinske vlade pravijo, da so želeli in si verjetno še vedno želijo: drugo fronto v naši državi," je dejal vršilec dolžnosti gruzijskega premierja Irakli Kobahidze.
Imenovan je bil namesto Iraklija Garibašvilija, ki je prejšnji teden odstopil, da bi lahko stranka Gruzijske sanje, ki je na oblasti od leta 2013, na letošnjih volitvah izbrala nekoga novega za svoje vodstvo.
Njen ustanovitelj je Bidzina Ivanišvili, najbogatejši Gruzijec, ki je obogatel v trgovini s kovinami in bančništvu v Rusiji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Čeprav se je ta oligarh in nekdanji premier umaknil iz politike, ima po mnenju analitikov še vedno velik vpliv na tamkajšnje politično življenje. Stranka v Gruziji velja za prorusko.
Ukrajinsko veleposlaništvo v državi je sporočilo, da bo preiskalo obtožbe gruzijskih varnostnih služb o "sodelovanju ukrajinskih državljanov v nezakonitih dejavnostih" in pozvalo Tbilisi, naj ne politizira primera.
11.05 Rusija ustavila uvoz banan in rož iz Ekvadorja
Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je 10. januarja sporočil, da je sprejel ponudbo ZDA o zamenjavi sovjetske vojaške opreme za sodobno ameriško orožje v vrednosti okoli 185 milijonov evrov. Washington je pri tem pojasnil, da bodo ekvadorsko vojaško opremo podarili Ukrajini za pomoč v boju z ruskimi silami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dogovor je razjezil Moskvo. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je pretekli teden obtožila Ekvador, da je pod močnim pritiskom zunanjih zainteresiranih strani sprejel nepremišljeno odločitev. Zatrdila je, da ima Quito pogodbeno obveznost, da brez privolitve Moskve tretji strani sovjetske opreme ne more dati. Noboa je to zavrnil z besedami, da imajo do tega vso pravico, saj gre za ostanke.
Ruska služba za veterinarski in fitosanitarni nadzor Rosselkhoznadzor je danes sporočila, da je petim ekvadorskim izvoznikom začasno preklicala dovoljenja za izvoz banan in rož, ker so odkrili škodljivce.
Po poročanju ruskih medijev devet od desetih banan v Rusiji uvozijo iz Ekvadorja. Država je tudi ena največjih svetovnih izvoznic rož, predvsem vrtnic.
10.20 V ruskih napadih v Ukrajini dve smrtni žrtvi in več ranjenih
V ruskem napadu na severovzhodu Ukrajine je ponoči umrl dojenček, še tri ženske pa so bile ranjene, ko sta dva izstrelka zadela hotel. Poleg tega so v regiji Herson na jugu države pod ruševinami našli truplo 59-letnega moškega. Ruske sile naj bi preprečile ukrajinski napad z droni na regijo Belgorod ob meji z Ukrajino.
"V Zoločivu je bil uničen hotel, ki sta ga zadeli dve ruski raketi S-300. Umrl je dvomesečni dojenček, tri ženske so ranjene in se zdravijo v bolnišnici," je na omrežju Telegram sporočil guverner ukrajinske regije Harkov Oleg Sinegubov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po besedah Sinegubova je bilo v napadu v mestecu Zoločiv v regiji Harkov blizu meje z Rusijo, kjer je pred začetkom ruske invazije živelo okrog osem tisoč ljudi, poškodovanih še sedem hiš, več trgovin, kavarn in kioskov ter dve stavbi občinske uprave.
O nočnih ruskih napadih so poročali tudi iz regije Herson na jugu Ukrajine, kjer so pod ruševinami uničene stavbe našli truplo 59-letnega moškega, so po navedbah AFP sporočile lokalne oblasti.
Rusko obrambno ministrstvo pa je danes zjutraj sporočilo, da so ruske sile ponoči preprečile ukrajinski napad s sedmimi brezpilotnimi letalniki na regijo Belgorod ob meji z Ukrajino. Belgorodski guverner Vjačeslav Gladkov je sporočil, da je bilo tarča napada mesto Gubkin. Poškodovane so bile štiri hiše, žrtev pa ni bilo, je dodal.
9.20 Svet EU in parlament z dogovorom o finančnem instrumentu za Ukrajino
Svet EU in Evropski parlament sta ponoči dosegla politični dogovor o vzpostavitvi posebnega finančnega instrumenta za Ukrajino, vrednega 50 milijard evrov. Ukrajina lahko prvo izplačilo pričakuje marca, je ob dogovoru sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Poslanci in države članice so se dogovorili o finančnem instrumentu, namenjenem okrevanju, obnovi in modernizaciji Ukrajine, ki se že skoraj dve leti brani pred rusko agresijo. Vrednost pomoči za obdobje do konca leta 2027 znaša 50 milijard evrov, od tega 33 milijard posojil in 17 milijard nepovratnih sredstev.
Instrument bo sestavljen iz treh stebrov. V okviru prvega bo ukrajinska vlada pripravila načrt okrevanja, obnove in modernizacije države, ki bo vključeval tudi reforme, namenjene približevanju Uniji. Finančno pomoč bo EU ukrajinski državi zagotavljala na podlagi izvajanja t. i. ukrajinskega načrta, v katerem bodo določeni tudi pogoji in časovnica izplačil, so pojasnili na Svetu EU.
V okviru drugega stebra z nazivom ukrajinski naložbeni okvir bo EU zagotavljala podporo v obliki proračunskih jamstev ter mešanice nepovratnih sredstev in posojil javnih in zasebnih institucij.
Tretji steber pa bo vključeval pristopno pomoč in druge podporne ukrepe, namenjene pomoči Kijevu pri prilagajanju pravu EU in izvajanju strukturnih reform na poti k članstvu v Uniji.
Kot še navajajo na Svetu EU, bo velik del naložbenega dela ukrajinskega načrta in ukrajinskega naložbenega okvirja namenjen za zelene naložbe, del naložbenega okvirja pa tudi podpori malim in srednje velikim podjetjem.
Da bo lahko prejela sredstva iz instrumenta, bo morala Ukrajina še naprej spoštovati demokratične standarde, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, vladavino prava, spoštovanjem človekovih pravic in pravic manjšin.
V okviru ukrajinskega načrta bo lahko Kijev zaprosil za predplačilo v višini sedem odstotkov vrednosti instrumenta. Izplačilo bo sicer v okviru premostitvenega financiranja, ki ga predvideva instrument, mogoče še pred sprejetjem načrta.
Po besedah predsednice Evropske komisije von der Leyen si bo Bruselj prizadeval, da bi prva sredstva Ukrajini izplačali že marca. Ob tem je dogovor obeh institucij označila za velik korak naprej. "Evropa drži besedo. Še naprej bomo zagotavljali prepotrebno financiranje in predvidljivost za našo pogumno partnerico in bodočo članico," je dodala na družbenem omrežju X.
Instrument je sicer del revizije dolgoročnega proračuna EU 2021–2027 (MFF), o kateri se morata parlament in Svet EU še dogovoriti. Pogajanja potekajo, potem ko so se pretekli četrtek o reviziji na zasedanju v Bruslju dogovorili voditelji držav članic. Poleg pomoči za Ukrajino povečanje MFF v višini 64,6 milijarde evrov vključuje še sredstva za soočanje z migracijami in sodelovanje s tretjimi državami, tudi za podporo Zahodnemu Balkanu. Prav tako so predvidena dodatna sredstva za solidarnostni sklad in spodbujanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, še piše STA.